bételov -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na betel: betelov list / betelov oreh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bíti (sem) Frazemi s sestavino bíti (sem):
bíti ad acta, bíti Ádamov sín, bíti aprílski, bíti blagoslovljêna, bíti bógu za hŕbtom, bíti bòlj pápeški kot pápež, bíti bòlj pápeški od pápeža, bíti [bòlj] počásne gláve, bíti bòlj počásne pámeti, bíti brez belíča [v žêpu], bíti brez bôra in belíča, bíti brez bôra in božjáka, bíti brez božjáka, bíti brez božjáka in bóra, bíti brez fícka [v žêpu], bíti brez gláve in répa, bíti brez hrbteníce, bíti brez prebíte páre, bíti brez répa in gláve, bíti brez sápe, bíti brez vestí, bíti cókla razvôja, bíti cókla za kóga/kàj, bíti copáta, bíti čésa kot tóče, bíti čésa na kôše, bíti čístih rôk, bíti člôvek s téga svetá, bíti čŕn kot nóč, bíti désna roka kóga, bíti do góbca v dréku, bíti do gŕla sìt kóga/čésa, bíti do kolén v dréku, bíti do úst v dréku, bíti do vratú v dréku, bíti do vratú v gódlji, bíti dôbra dúša, bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], bíti dólg kot prékla, bíti drúga violína, bíti dúša čésa, bíti fíga móž, bíti glávni adút, bíti hítre jéze, bíti hláden do kóga, bíti hrbteníca čésa, bíti igráča [kóga/čésa], bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka [kóga/čésa], bíti igráčka [kómu] kàj, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti imenován s právim iménom, bíti iz drugáčnega testá, bíti iz ístega testá, bíti iz mesá in krví, bíti iz móde, bíti jeklénih žívcev, bíti jezíček na téhtnici, bíti junák dnéva, bíti kàj za pod zób, bíti kàj/kdó na kvadrát, bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kàkor ámen [v očenášu], bíti kàkor húda úra, bíti kàkor iz cúkra, bíti kàkor iz másla, bíti kàkor iz svínca, bíti kàkor kladívo, bíti kàkor lesníka, bíti kàkor mrlíč, bíti kàkor na íglah, bíti [kàkor] na šivánkah, bíti [kàkor] na tŕnju, bíti [kàkor] v málih nebésih, bíti kàkor v meglì, bíti kàkor žívo srebró, bíti kákšen kólešček kjé, bíti kanónfuter, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti kísel kàkor vrísk, bíti kóga/čésa kot kobílic, bíti kóga/čésa kot mrávelj, bíti kóga/čésa kot rúsov, bíti kómu máčeha, bíti kómu pri sŕcu, bíti kómu tŕn v očéh, bíti kómu tŕn v pêti, bíti kómu za pavlího, bíti kómu za petámi, bíti kómu za rítjo, bíti kós kómu/čému, bíti kóst v gŕlu kóga, bíti kot ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v očenášu], bíti kot dèž v prátiki, bíti [kot] dím [za kóga], bíti kot èn móž, biti [kot] igráča [kómu kàj], bíti kot iz másla, bíti [kot] iz stêkla, bíti kot iz škátlice, bíti [kot] iz tŕte izvít, bíti [kot] iz želéza, bíti [kot] lánski snég, bíti [kot] máli bóg, bíti kot mésečnica, bíti kot mésečnik, bíti kot míla jéra, bíti [kot] mílni mehúrček, bíti kot mrlìč, bíti kot na dláni, bíti [kot] na íglah, bíti [kot] na lúni, bíti [kot] na tŕnih, bíti [kot] na tŕnju, bíti [kot] na žerjávici, bíti kot naročèn [za kóga/kàj], bíti kot odpŕta knjíga, bíti kot okamenél, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti kot osát, bíti kot pès in máčka, bíti kot rít in srájca, bíti kot sánje, bíti kot slépa kúra, bíti [kot] strašílo, bíti [kot] strašílo za v prosó, bíti kot ustvárjen za kóga/kàj, bíti kot v čebelnjáku, bíti [kot] v devêtih nebésih, bíti kot v fílmu, bíti kot v mravljíšču, bíti kot v nebésih, bíti kot v pánju, bíti kot v právljici, bíti [kot] v ráju, bíti kot v sánjah, bíti [kot] v sêdmih nebésih, bíti kot vróče žémlje, bíti [kot] vróče žémljice, bíti kot žívo srebró, bíti krátke pámeti, bíti krátkih beséd, bíti krváv pod kóžo, bíti kúhan in pečèn kjé/pri kóm, bíti kúrje pámeti, bíti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa], bíti [málo] čez lés, bíti már kot [za] lánski snég, bíti máslo kóga, bíti med ángelčki, bíti med dvéma ôgnjema, bíti med kladívom in nakoválom, bíti med krilátci [bôžjimi], bíti med svôjimi štírimi sténami, bíti [mehek] kot máslo, bíti méhkega srcá, bíti močán adút, bíti módre krví, bíti mólzna kráva, bíti móž beséda, bíti na bóbnu, bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti na césti, bíti na césti kot kónjska fíga, bíti na čŕni lísti, bíti na désno rôko, bíti na dláni, bíti na dnù, bíti na dôbri póti, bíti na káhli, bíti na kócki, bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, bíti na kônju, bíti na lás podóben kómu/čému, bíti na mŕtvi tóčki, bíti na múhi [kóga], bíti na nàjbóljši póti, bíti na nítki, bíti na ónem svétu, bíti na píki, bíti na prágu čésa, bíti na prágu smŕti, bíti na prágu življênja, bíti na prestólu, bíti na psù, bíti na répu [čésa], bíti na rešêtu, bíti na róbu obúpa, bíti na róbu prepáda, bíti na slépem tíru, bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, bíti na stránskem tíru, bíti na tánkem lédu, bíti na tapéti, bíti na tí s kóm, bíti na zatóžni klópi, bíti nágle jéze, bíti napét kot maréla, bíti napét kot lók, bíti narejèn iz ístega testá, bíti nasmeján do ušés, bíti náše gôre líst, bíti ne od múh, bíti nepopísan líst [papírja], bíti ob dóber glás, bíti ob glávo, bíti ob pámet, bíti obút, bíti od dánes do jútri, bíti od hudíča, bíti [od] krúha pijàn, bíti od múh, bíti od rôk, bíti od vrága, bíti odrínjen na stránski tír, bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj], bíti oródje [čésa, za kàj], bíti oródje [kóga/čésa], bíti oródje v rôkah kóga/čésa, bíti óstrega jezíka, bíti pávliha, bíti pijàn kot čebèr, bíti pijàn kot čèp, bíti po ênem kopítu, bíti po ístem kopítu, bíti po júsu, bíti pod copáto, bíti pod častjó kómu kàj, bíti pod drobnoglédom [kóga], bíti pod gásom, bíti pod krítiko, bíti pod lúpo kóga, bíti pod nesréčno zvézdo, bíti pod oróžjem, bíti pod pepélom, bíti pod rúšo, bíti podóben kàkor gróš gróšu, bíti pójem [kóga/čésa], bíti póln múh, bíti ponedéljkarski, bíti ponedéljkov, bíti potísnjen v kót, bíti [práva] cvétka, bíti práva enciklopedíja, bíti [právi] ángel, bíti [právi] ángelček, bíti [právi] bíser [čésa], bíti [právi] cvét čésa, bíti [právi] mójster za kàj, bíti právi sín kóga/čésa, bíti právi sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, bíti právo odkrítje, bíti prázen dím, bíti pred vráti, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti preizkusni kámen [čésa, za kàj], bíti pri korítu, bíti pri rôki, bíti pròst kot ptíček na vêji, bíti pŕva violína, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti rédkih beséd, bíti rojèn pod nesréčno zvézdo, bíti rojèn pod sréčno zvézdo, bíti [s kóm] na ísti valóvni dolžíni, bíti s téga svetá, bíti sám svój gospód, bíti [si] na nòž, bíti [si] podóben kàkor krájcar krájcarju, bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bíti si s kóm kot bráta, bíti si v laséh, bíti slabó zapísan [pri kóm, kjé], bíti smétana [čésa], bíti sól zêmlje, bíti stárega kóva, bíti súh kot prékla, bíti svêtla tóčka, bíti šè móker pod nósom, bíti [šè] móker za ušési, bíti [šè] v povôjih, bíti [šè] v žívem spomínu, bíti šèle v povôjih, bíti šírši kot dáljši, bíti tábula ráza, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], bíti tàm, kjer ni múh, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, bíti têmeljni kámen [čésa], bíti têžek kot cènt, bíti tího kot rìt, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bíti topóvska hrána, bíti tŕd ôreh za kóga, bíti tŕdega srcá, bíti trínajsto práse, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, bíti v blagoslovljênem stánju, bíti v cvétju, bíti v část svôjemu iménu, bíti v dôbri kóži, bíti v dréku, bíti v drúgem stánju, bíti v drúgem stánu, bíti v gódlji, bíti v káši, bíti v kóži kóga, bíti v Krístusovih létih, bíti v [lépem] móčniku, bíti v létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti v oblákih, bíti v pólnem cvétu, bíti v pólnem razcvétu, bíti v povôjih, bíti v pŕvih vŕstah, bíti v rdéčih števílkah, bíti v ríti, bíti v róžicah, bíti v sítu in rešêtu, bíti v slábi kóži, bíti v slépi úlici, bíti v slonokoščénem stôlpu, bíti v [svôjem] elemêntu, bíti v škrípcih, bíti v škrípcu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, bíti v [vesélem] pričakovánju, bíti v začáranem krógu, bíti v zláti sredíni, bíti vážen kot maréla, bíti vèč díma kot ôgnja, bíti vêlik kalíber, bíti vêlik otròk, bíti [vès] mŕtev na kóga/kàj, bíti [vès] ponedéljkov, bíti [vès] ponedéljski, bíti vést kóga/čésa, bíti vklénjen v kládo, bíti vógelni kámen [čésa[, bíti vólk na kàj, bíti [vróče] kot v kôtlu, bíti vsáke bíre, bíti [vsèh] múh póln, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, bíti za dirigéntskim púltom, bíti za èn drèk, bíti za kríži, bíti za lúno, bíti za med stáro želézo, bíti za [na] odpàd, bíti za pečjó, bíti za pêto koló, bíti za rešêtkami, bíti za rítjo kómu, bíti za v kòš, bíti za v stáro želézo, bíti za vsákim gŕmom, bíti zapéčkar, bíti zapéčkarski, bíti zapísan smŕti, bíti zapísan v zvézdah, bíti zastavonóša kóga/čésa, bíti zavít v meglò, bíti zavít v temò, bíti zelèn od zavísti, bíti [zeló] v módi, bíti zláta dúša, bíti žé pri krúhu, bíti žé v létih, bíti želéznih žívcev, bíti žídane vólje, bíti žív in zdràv, bíti žíva enciklopedíja, bíti žívo srebró, bódi v cvétju, bodíte v cvétju, bôjna sekíra je zakopána, čez glávo je kjé čésa, čìč je nìč, gláva [kóga] je kot sód, hudíč ni takó čŕn, kot, iz té móke ne bo krúha, jè cél církus, je kóga/čésa kot kobílic, je kóga/čésa kot mrávelj, je kóga/čésa kot rúsov, káča [je] v žêpu, kàj je [kot] bòb ob sténo, kàj je [kot] bòb v sténo, kàj je kot na dláni, kàj je kot pribíto, kàj je [práva] zláta jáma za kóga, kàj je šála, kàj je [šè]v oblákih, kàj je za kóga/kómu špánska vás, kàj ni igráča [kómu], kàj ni šála, kdó/kàj ni on múh, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], krí ni vôda, kríž je [s kóm/čím], [lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti, [lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti, málo zrnja, pa mnógo sláme je v čém, med bráti [je kàj vrédno], možgáni kóga so kot rešêto, ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], ne bíti igráča [kómu kàj], ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa, ne bíti igráčka [kómu kàj], ne bíti iz cúkra, ne bíti iz želéza, ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno], ne bíti már ne bogá ne hudíča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, ne bíti ne pét ne šést s kóm/čím, ne bíti od múh, ne bíti po júsu, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne bíti pri čísti, ne bíti s téga svetá, ne bíti [si] na čístem s kóm/čím, ne bíti [šè] za med stáro šáro, ne bíti šè za [na] odpàd, ne bíti [šè] za v kòš, ne bíti v dôbri kóži, ne bíti vréden píškavega oréha, ne bíti vréden póčenega gróša, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, ni prostóra za kóga/kaj kjé, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, otròk je na póti, po tóči zvoníti je prepôzno, pokázati kómu, po čém je mást, pôsel je pôsel, pravíci je zadoščêno, sám góbec je kóga, sáma kóst in kóža je kóga, sáma ušésa so kóga, sáme beséde so kóga, sáme kostí so kóga, sáme očí so kóga, samó beséde so kóga, spánec je bóljši kot žgánec, sréča je míla kómu, stráh za stólček je kóga, škárje in plátno sta v rôkah kóga, tá je [pa] bôsa, tá je pa debéla, tá je [pa] dôbra, tá je [pa] jálova, tá je [pa] kosmáta, tá je [pa] lépa, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla, tí si [pa] búča, tí si práva búča, tó je [kot] hláden túš, tó je víšja matemátika, tó je za kóga/kómu špánska vás, tó mu je túrško, tó ni šála, tó ni víšja matemátika, tó níso máčje sólze, tó níso máčkine sólze, tó so búče, tó so záme špánski kráji, trébuh je kot sód, vèč želéz je v ôgnju, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec, vêlik kríž je s kóm/čím, vrág je kjé, vsák dán je nedélja [za kóga; kjé], vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je [kot] bòb v sténo, vsè je na glávi, vsì kríži so dôl, življênje kóga je na nítki, žóga je bilà za hŕbtom kóga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Brez oreškov
Imamo težavo s prevodom besedne zveze nut free . Prebrali smo vaš terminološki odgovor Lupinarji   in sklepamo, da bi bilo v primerih, ko želimo kupcem naših izdelkov sporočiti, da izdelek ne vsebuje lupinarjev , ustrezno napisati brez lupinarjev . Seveda pa med potrošniki praktično nihče ne ve, kaj bi to bilo. Sliši se skoraj kot kakšna živalska vrsta. Trenutno na promocijskem gradivu dosledno uporabljamo izraz brez oreščkov (npr. Vsi izdelki so brez glutena, brez pšenice, brez mleka, brez jajc, brez kvasa, brez soje in brez oreščkov.), vendar se hkrati zavedamo pomanjkljivosti in nas tovrstna opredelitev moti. Pozitivno je, da potrošniki besedno zvezo brez oreščkov vseeno pravilno razumejo, a ne vemo, če je to dolgoročno prava pot. Imate morda kakšen nasvet?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drèn Frazemi s sestavino drèn:
tŕden kot drèn, zdràv kot drèn

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drobnjákič, m. drobna stvar (človek, oreh itd.), Tolm.-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

glágol glágola samostalnik moškega spola [glágol] STALNE ZVEZE: dovršni glagol, modalni glagol, naklonski glagol, nedovršni glagol, nepravilni glagol, neprehodni glagol, pomožni glagol, prehodni glagol
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. glagól iz stcslov. glagolъ ‛beseda, govor, glas’ < pslov. golgolъ ‛klicanje, vpitje’ < ide. *gal-galo- iz *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...
glȗh, glúha, adj. 1) taub, gehörlos; ne kriči tako, saj nisem g.; g. je za vsako pametno besedo, er nimmt keine Raison an, Cig.; g. pravice, taub für das Recht, Ravn.-Mik.; slep me je in gluh, er will mich weder sehen noch hören, BlKr.-M.; — 2) dumpf (dem Schalle nach), Cig., Jan., Cig. (T.); g. glas, Cig.; g. zvon, Z.; — 3) still: gluhi teden = tihi teden, C.; gluha noč, die stille Nacht, Cig.; — 4) ohne Inhalt, kernlos, taub; g. oreh, eine taube Nuss; gluho žito, gluho zrnje; — gluha ruda, taubes Erz, Cig.; — gluho okno, blindes Fenster, Cig.; — 5) empfindungslos: gluhe roke, prste imeti, Cig., Polj., Dol.; krava ima gluhe parklje, Goriš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

grivína 1., f. der Rainrasen: dolge riže grivine med njivami, LjZv.; der Rasen: leči na grivino pod oreh, LjZv.; jaselce je zložil od kamena, grivine in mahu, LjZv.; — tudi psovka: ti grivina ti! Jurč.; — prim. griva.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ha
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ha samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
hektar
IZGOVOR: [hə̀á], rodilnik [hə̀á] in [háá], rodilnik [háá]
ZVEZE: kg/ha

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hrústniti -em dov. (ú ȗ)
1. dati kratek, odsekan glas pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi: pri vsakem grižljaju je presta hrustnila; jabolko hrustne
2. dati hrustanju podoben glas: oreh je hrustnil pod čevljem; brezoseb. stisnil ga je, da je kar hrustnilo
● ekspr. odlomil si je kos hlebca in hrustnil vanj ugriznil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

iztégati -am in stégati -am nedov. (ẹ̄)
iztegovati: iztegati noge, roke / oreh iztega veje čez cesto / iztegali so vratove, da bi bolje videli
● nizko vsi samo iztegajo jezike nenaklonjeno govorijo, opravljajo; ekspr. potepuh je in ne zna drugega kot iztegati roko beračiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

jȃjčar, -rja, m. 1) der Eierhändler, Cig., Jan., M., Štrek.; — 2) der Löwenzahn (taraxacum officinale), Tolm.-Erj. (Torb.); — nekak oreh (jako debel in dober), Slap v Ipavi-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Kako zapisati »GibanjeSkupajNaprej«?

Zanima me, kako pravilno zapisati GibanjeSkupajNaprej? Registrirano je namreč kot Društvo GibanjeSkupajNaprej, vendar pa gre tu za očitno nepravilen zapis, ki po mojem mnenju ni v skladu s slovenščino, torej velike črk sredi ene besede,.Torej v kolikšni meri se spoštuje tu zakon pri imenovanju poslovnih subjektov in ali je dovoljeno to popraviti v Gibanje Skupaj naprej?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kákšen1 -šna -o zaim. (ā)
1. izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti: kakšne barve je morje? kakšna bo letina? kakšno listje ima oreh? kakšni ljudje so sosedovi? kakšno bo vreme jutri? / na kakšen način se ga misliš znebiti? kako / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: povej, kakšen je novi učitelj; raziskoval je, kateri in kakšni so bili predniki človeka
2. izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste: kakšno ime so ji dali? kakšno vino naj prinesem, vipavca ali cviček? katero
3. ekspr., navadno okrepljen izraža močno zanikanje, zavrnitev: kakšen moški pa si, da si tega ne upaš? s kakšno pravico me odrivaš? gotovo si imel velik uspeh. Kakšen neki; da ni zdrava? Kakšna pa; elipt. odleglo ti bo. Kakšen odleglo – neumnost
4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar določa samostalnik: kakšna razlika med bratoma; kakšna škoda zanj; tudi mi imamo naravne lepote, pa še kakšne; dela se, kot da ga je doletela ne vem kakšna sreča
// izraža začudenje, presenečenje: kakšen fant je bil to z njimi; joj, kakšno (čudovito) obleko ima; kakšno vprašanje; sam., ekspr.: kakšno mu je zagodel; kakšno imajo po stanovanju, vse razmetano; kakšne so doma počeli, ko sem šla na ples

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

klenovəc 2., -vca, m. die grüne Nussschale: oreh ima zelen klenovec, C., Pohl. (Km.); — prim. 2. glinja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kọ̑kos -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kókosov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kokos: kokosovi listi; kokosovo deblo / kokosova moka grobo zmleta moka iz mesnatega dela kokosovega oreha; kokosova preproga preproga iz kokosovih vlaken; kokosovo milo milo iz kokosovega olja; kokosovo mleko užitna tekočina v kokosovem orehu; kokosovo olje olje iz mesnatega dela kokosovega oreha; kokosovo pecivo pecivo z dodatkom kokosove moke / kokosov oreh; kokosova palma; kokosova vlakna močna vlakna iz zunanjega dela kokosovega oreha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kókosov -a -o (ọ̑) ~ oreh

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kokọ̑təc, -tca, m. dem. kokot; 1) kleiner Hahn, Št.; — 2) = oreh, Bolc-Erj. (Torb.); (jedrce?), prim. kokot 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

koprénka koprénke samostalnik ženskega spola [koprénka] STALNE ZVEZE: lilasta koprenka, nagubana koprenka, najlepša koprenka, opečna koprenka, poljska koprenka
ETIMOLOGIJA: ↑koprena
kosténec -nca m (ẹ̄)
nar. oreh z zelo trdo lupino in jedrom, ki se nerado loči od nje; koščak: trl je kostence

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

koščák -a m (á)
1. oreh z zelo trdo lupino in jedrom, ki se nerado loči od nje: koščake je težko stolči / na vrtu ima nekaj koščakov dreves s takimi orehi
2. ekspr. krepek, trden človek: bil je mlad koščak z rjavo brado
♦ zool. manjši sladkovodni rak z ozkim glavoprsjem in belkastimi nogami, Astacus torrentium

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

koščák -a m (á) |oreh|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

koščák -a m
oreh z zelo trdo lupino in jedrom, ki se nerado loči od njepojmovnik
SINONIMI:
nar. kostenec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

koščak ► ˈkȯščaːk kȯšˈčaːka m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kriláti ôreh -ega -éha m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

krǫ̑tnik, m. najdebelejše vrste oreh, Ip.-Erj. (Torb.); — prim. krota, Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

leskov prid., abellina. haselnus, liskovi oréh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

lúpati, -pam, -pljem, vb. impf. = lupiti, schälen (von weichen Schalen und Rinden), Mur., Zora; jabolka, repo, kostanj l., Mur.; oreh l., die grüne Nussschale abnehmen, SlGor.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Lupinarji
Kako bi v slovenščini s skupnim imenom poimenovali kostanj, oreh, pinjole in podobno? Termin lupinarji se v evropski in posledično tudi slovenski zakonodaji uporablja za lupinasto sadje (v angleščini tree nuts oziroma nuts ).

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

lupíti in lúpiti -im nedov. (ī ú)
1. odstranjevati lupino, kožo: lupiti jabolka, krompir, pomarančo; lupiti jajce; lupiti z nožem, s prsti / lupiti oreh odstranjevati zeleno lupino
// odstranjevati lubje: lupiti deblo; vrba se rada lupi
2. ekspr. izkoriščati, odirati: strašno je lupil svoje dolžnike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

mehnjáč, m. neki oreh, Volče (Tolm.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

mekáč, m. 1) neki oreh, Sv. Jakob na Savi-Erj. (Torb.); prim. mehnjač; — 2) mekači, weichleibige Käfer (malacodermata), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

meščák, m. neki oreh, Razdrto pod Nanosom-Erj. (Torb.); — prim. mehek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

meščę́nəc, -nca, m. neki oreh, Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.); — prim. meščak.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

muškȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

muškȃtov, adj. Muscat-, Cig., Jan.; m. oreh, die Muscatnuss, Cig., Jan., Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

muškatov oreh [muškȃtov óreh] samostalniška zveza moškega spola

muškatni orešček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nakljuváti, -kljújem, vb. pf. 1) s kljuvanjem načeti, mit dem Schnabel anhacken, anpicken; n. oreh; — 2) n. se, sich satt picken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

naletéti Frazemi s sestavino naletéti:
naletéti na glúha ušésa, naletéti na tŕd ôreh, naletéti na zapŕta vráta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nalúščiti, -im, vb. pf. 1) ein wenig schälen, anschälen: n. oreh, Cig.; — 2) in einer gewissen Menge enthülsen, schälen; mnogo fižola, orehov n.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

navádni ôreh -ega -éha m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Nedovršniki glagolov

Zanima me, ali obstajajo slovenski glagoli, ki nimajo nedovršne oblike. Ne vem namreč, kaj bi bila nedovršna oblika glagola prekositi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oblȃtovəc, -vca, m. oreh imajoč na sebi še zeleno lupino, Soška dol.-Erj. (Torb.); — prim. oblakovina.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

odkŕšek -ška m (ȓ)
odkrhnjen drobec, kos: za oreh debel odkršek; odkrški skale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oklatíti in oklátiti -im, tudi oklátiti -im dov. (ī á; á)
s klatenjem spraviti z drevesa: oklatiti orehe / hruško, oreh so že oklatili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oklátiti, -im, vb. pf. nieder-, herunterschlagen (z. B. Obst von den Bäumen): orehe, želod o.; o. oreh, vom Nussbaum die Nüsse völlig herabschlagen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ôreh -éha m (ó ẹ́)
listnato drevo z močnimi vejami ali njegov koščičasti sad: tolči, treti orehe; lupiti orehe odstranjevati zeleno lupino; drobni, piškavi orehi / dodati za oreh masla / klešče za orehe / pog. omara iz oreha orehovega lesa
● smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno; nar. laški orehi boljši, debelejši; ekspr. piškavega oreha ne dam za njegov izpit prepričan sem, da ga ne bo naredil; ekspr. to ni vredno piškavega oreha zelo malo, nič; ekspr. to besedilo bo za prevajalca trd oreh je težko prevedljivo
♦ bot. oreh enosemenski zaprti plod, ki odpade kot celota; črni oreh severnoameriško drevo s celorobimi, spodaj dlakavimi lističi in koščičastimi plodovi, Juglans nigra
// v zvezi kokosov oreh plod kokosove palme: obirati kokosove orehe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ôreh oréha m (ó ẹ́) posekati star ~; tolči ~; mn., snov. jesti ~e; knj. pog. omara iz ~a iz orehovega lesa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ôreh -éha m
koščičasti sad listnatega drevesa z močnimi vejamipojmovnik
GLEJ ŠE SINONIM: orešek
GLEJ ŠE: les

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

ôreh Frazemi s sestavino ôreh:
bíti tŕd ôreh za kóga, kàkor bi oréhe tólkel, kot bi oréhe strésal, naletéti na tŕd ôreh, ne bíti vréden píškavega oréha, smejáti se, kot bi oréhe strésal, stréti tŕd ôreh, tŕd ôreh

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

óreh orẹ́ha m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

órẹh, -ẹ́ha, m. die Walnuss, der Walnussbaum; navadni o. (juglans regia), Tuš. (R.); tudi: laški o., Cig., Jan.; ni piškavega oreha vreden = er ist keinen Schuss Pulver wert; laže, kakor bi orehe tolkel = er lügt ohne Scheu, Met.; — podzemeljski o. (trachis hypogaea), Tuš. (B.); — povodni o., sad (trapa natans), Tuš. (B.); = vodni ali bodeči o., Josch; — divji o., der Kreuzdorn (rhamnus alpina), Ip.; — svinjski o., das Saubrot (cyclamen), ogr.-C.; — strupeni o., das Krähenauge (nux vomica), Strp.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

óreh tudi òri oréja m oreh: Nux Ori KMS 1780, A9; Dió; oréh KOJ 1833, 153; Ori KAJ 1870, 112; laški ori AI 1878, 52; Grüške, jáboka, orei i drugi szád KAJ 1870, 27; Dúge zimszke dni sze deca z-orêi i jáboki zmênya KAJ 1870, 60; ti edni z-orejami rogácso AIP 1876, br. 1, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oreh [óreh orẹ́ha] samostalnik moškega spola

drevo oreh, LATINSKO: Juglans regia, ali njegov plod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oreh m, F18, abellina. haselnus, liſkovi oréh; acrodria, -ae, vel acrodyta, -ae, ſléherni ſad s'lipino, orih, leiſhik, mandil; caryon, orih; caſsa nux, en raẛin orih, cipreſhou orih, galbulus; decorticare nuces, oreihe ruṡhiti; diſsepimentum, -ti, tú ſedlu v'oreihi, ali tá kobiliza v'mei jederzom; galbulus, cipreſhou orih, ali oréhi od cipreſhoviga dréva; juglans, -dis, en laṡhki orih, drivú: oréhovu drivú; mollusca, -ae, enu breiṡque jabolku, en orih s'eno tanko lupino; naucum, -ci, taiſti krishiz v'oréhovi lupini v'mei jederzom, oréha ſedlu v'mei jederzom; nucetum, -ti, vert, ali meiſtu kir orehi raſtejo; nucum toga, oreiha ſedlu v'mei jederzom; nux, orih; nux vitiosa, piṡhkou orih; omilla, sive tropa, ygra s'oreihi v'jamizo; tribuli aquatici, oréhi, kateri v'vodi raſtejo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oreh -a m (sad) oreh: kadar ſe ſaina de terde orehe tož. mn. griſe (V, 79) ǀ kadar bi ti vidil eniga zhloveka de imà shtery ozheſſa de ena Hrushka rodj zheshne, inu orehe tož. mn. (V, 448)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ôreh -éha m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oreh ► ˈoːrėx ȯˈrėːxa m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oréhov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na oreh: orehovi listi; orehova veja / orehova lupina; okusna orehova jedrca / orehov liker; orehovi rogljiči, štruklji; orehove palačinke; orehova potica; orehovo pecivo / orehov furnir; orehov les / orehova omara / obleka orehove barve
♦ gastr. orehov kipnik kipnik z orehi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

orẹ́hov – glej óreh

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

orehov ► ȯˈrėːxȯf -xȯva -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

orẹ́hovec – glej óreh

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

orehovína – glej óreh

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oréšček -čka m (ẹ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od oreh: nabrala je nekaj oreščkov; natresla mu je precej oreščkov
♦ bot. vodni orešček vodni orešek; gastr. muškatni orešček drobnemu orehu podobno seme muškata, ki se uporablja kot začimba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oréšček -čka m
majhen orehpojmovnik
SINONIMI:
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik muškatni orešček
GLEJ ŠE SINONIM: oreh
GLEJ ŠE: orešek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

orẹ̑šček – glej óreh

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

orešček [orẹ̑ščǝk] samostalnik moškega spola

majhen oreh; orešček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

orẹ̑šəc, -šca, m. dem. oreh; = orešek 1); — die Muscatnuss, Dict., C., Valj. (Rad); — = kostanjevica, die Wassernuss (trapa natans), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oréšek -ška m (ẹ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od oreh: veverica je glodala oreške; natresel ji je polno torbo oreškov / daj mi orešek masla
♦ bot. orešek enosemenski zaprti plod, ki odpade kot celota; oreh; vodni orešek vodna rastlina z rombastimi listi, belimi cveti in rogljatimi plodovi, Trapa natans; gastr. muškatni orešek drobnemu orehu podobno seme muškata, ki se uporablja kot začimba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

orẹ̑šək, -ška, m. dem. oreh; das Nüsschen; — die Muscatnuss, Cig., M.; — der Nussapfel, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

orešek ► ȯˈrėːšėk -ška m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

orẹ́šič, m. dem. oreh; das Nüsschen; — die Muscatnuss, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oškŕnjati,* -am, vb. pf. benagen, anfressen, Štrek.; podgana je oreh oškrnjala, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

otépati -am stil. -ljem nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. z udarjanjem, tresenjem odstranjevati s česa: otepati prah z obleke; otepati sneg z drevja; z rok si je otepal čebele / otepati si plašč, klobuk / otepati konju muhe odganjati
// nar. klatiti (s palico): otepati hruške, oreh
2. z udarjanjem snopa ob kaj ali po njem spravljati zrnje iz klasja, latja: otepati pšenico, rž, žito
3. nav. ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: v spanju je otepal okoli sebe in vpil; otepati po zraku / pes je veselo otepal z repom tolkel, udarjal
4. ekspr. jesti: otepati koruzni kruh; vsak dan otepajo žgance
● ekspr. hlačnice mu otepajo okrog nog mahedrajo, opletajo; ekspr. otepati neumnosti govoriti, pripovedovati; ekspr. otepati revščino slabo, revno živeti; ekspr. otepa prazno slamo govori vsebinsko prazno; ekspr. spet otepa tarok igra; knjiž., ekspr. volička sta utrujeno otepala po brazdi (s težavo) hodila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

píškav -a -o prid. (í)
1. črviv: piškav oreh; piškavo sadje / piškava miza
2. ekspr. ki ima razmeroma majhne razsežnosti; droben1: pridelali so piškav krompir; letos so jabolka sicer piškava, so pa okusna
// slaboten, bolehen, šibek: bil je precej piškav otrok / ima piškave zobe gnile
3. slabš. malovreden, ničvreden: zakaj se družiš s tem piškavim človekom / pravi, da je ves svet piškav
4. ekspr. majhen, neznaten: pridobil si je bolj piškav ugled; piškavo upanje / njegovo znanje je precej piškavo / ni hotel delati za tako piškavo plačo
// nevažen, nepomemben: piškavi razlogi za prepir; tale piškava novica je razburila vse mesto / piškava zmaga
● ekspr. to ni vredno piškavega lešnika, oreha zelo malo, nič; ekspr. v nedeljo je bilo prav piškavo vreme slabo, deževno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

píškav -a -o; bolj ~ (í) ~ oreh; poud.: ~ krompir |droben|; ~ razlog |nepomemben|; ~ ugled |majhen, neznaten|; ~ zob |gnil|; ~o vreme |slabo, deževno|; Otrok je precej ~ |slaboten, šibek|; Ves svet se mu zdi ~ |malovreden, ničvreden|
píškavost -i ž, pojm. (í) ~ sadja; poud. ~ zob |zobna gniloba|; števn., poud. razburjati se zaradi ~i |nepomembnih stvari|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

píškav Frazemi s sestavino píškav:
ne bíti vréden píškavega oréha

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prekréhniti, -krę̑hnem, vb. pf. mit Geräusch entzweibrechen, Jan.; oreh p., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

presə̀həł, -hla, adj. lešnik, oreh je presehel t. j. ima le majhno in malo vredno jedrce, (presàhel) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pretŕd -a -o tudi -ó prid. (ȓ ŕ)
preveč trd: pretrda blazina; pretrdo ležišče / pretrdo meso / to usnje je pretrdo / ekspr.: preskop in pretrd človek; pretrd je z otroki / ekspr. pretrde poteze na obrazu
● ekspr. učenec je pretrde glave se pretežko uči; ekspr. ta naloga je za nas pretrd oreh je pretežka, je ne zmoremo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Prevajanje terminov: »knowledge worker« in »knowledge management«

Pogost termin, ki se sedaj pojavlja, je knowledge management, ki ga večkrat sploh ne prevajajo, če pa ga že, je to upravljanje znanja oziroma upravljanje z znanjem. Kateri je bolj pravilen?

Kako pa bi prevajal knowledge workers? Ali delavci znanja?

Znanstveni delavci pomeni nekaj drugega in je v bistvu ožji pojem.

Je sploh možno iz znanja narediti pridevnik, npr. znanski delavci in znansko upravljanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ránčič, m. 1) zgodnji bežol (fižol), Solkan-Erj. (Torb.); — 2) droben oreh, ki zori izmej vseh prvi, Solkan-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

razbíti -bíjem dov., razbìl (í ȋ)
1. z udarcem, udarci narediti iz česa majhne, drobne dele: razbiti kamen, skalo; s kladivom razbiti / razbiti oreh; ekspr. razbiti na drobne koščke čisto, popolnoma / razbiti na veliko drobcev; udaril je in led se je razbil; pren., ekspr. razbiti temelje družbenega reda
// nasilno zelo poškodovati: demonstranti so razbili poslopje, spomenik; s sekiro razbiti vrata / granata je razbila bunker
// narediti, povzročiti, da kaj zaradi udarca, padca
a) razpade na majhne, drobne dele: vse kozarce je že razbila; s fračo je razbil šipo; zrcalo je padlo na tla in se razbilo / vsa jajca so se razbila
b) se zelo poškoduje, uniči: otrok bo igrače hitro razbil; razbiti avtomobil; čoln se je razbil ob čereh; razbiti si koleno / v pretepu mu je razbil nos
2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kaka celota preide v dele: razbiti veliko posestvo; prostor razbijemo s primerno namestitvijo pohištva; z nastankom nove države se je ozemlje razbilo / razbiti vojaško enoto; skupino bo treba razbiti zaradi negativnih vplivov na druge učence / razbiti razred v dva manjša
// narediti, povzročiti, da kaj preneha
a) obstajati: s svojim vmešavanjem je razbila prijateljevo družino; njuno prijateljstvo se je razbilo / razbiti stari družbeni red / razbiti enotnost / tujčev prihod je razbil dobro razpoloženje / razbiti upanje
b) delovati: aretacije so razbile organizacijo, stranko
c) biti, potekati: policija je razbila demonstracije; nasprotna skupina si bo prizadevala razbiti sestanek
3. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: razbiti ideale; razbiti teorijo; v trenutku so se razbile vse iluzije / razbiti predsodke odpraviti
● ekspr. ta dogodek mu je razbil vse načrte preprečil, onemogočil; ekspr. glavo ti bom razbil, če ne umolkneš kaznoval te bom; tepen boš
♦ fiz. razbiti atom; šah. razbiti obrambo doseči, da kralj nasprotnega igralca zaradi premaknitve ali izgube figure ni več zavarovan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

razkláti, -kǫ́ljem, vb. pf. zerspalten; drevo, poleno, oreh r.; — r. se, sich spalten; palica se mi je razklala; pečevje se razkolje, Trub.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

razšériti tudi raširìti tudi rašǘriti -im dov. razširiti: tiszti je tudi zavézani razsériti nyé návadnoga Jezika KOJ 1833, VIII; Da vkup ſzprávleno tiváristvo zdr'sis, i raſiris KM 1783, 74; Sztrêlao je sztrêle szvoje, razsüro je je TA 1848; ka sze po apostolszki jezikaj razséro návuk mestera nyihovoga AIP 1876, br. 6, 8
razšériti se tudi razširìti se tudi rašǘriti se -im se razširiti se: i ſzrczé tvoje ſze preſztráſi i raſiri KŠ 1771, 814; liki ſzinom velim, razsérte ſze i vi vu ſzrczáj vaſi KŠ 1771, 539; Naj sze vogrszki Jezik sze bolye razséri KOJ 1833, III; se čemér naj ne razširi AI 1878, 29; Po celom országi glász sze rasüro AIP 1876, br. 2, 1
razšérjeni tudi razšìrjeni tudi razšǜrjeni -a -o razširjen: Siriánſzki jezik a) kákſi je teda povſzud rasérjeni bio KŠ 1771, A5a; Čuk je po Europi največ razšürjena sova AI 1878, 26; Govedo Razšürjeno je po celom sveti AI 1878, 15; po razsirjenom imányi tu i tam kapejle goriposztaviti dála KOJ 1848, 112; Oreh je veliko lepo drevo, s šürkim razšürjenim vrhom AI 1878, 45; pren. ó Korinthusánczi! ſzrczé naſ je rezsérjeno KŠ 1771, 539
nájrazšerjinéjši -a -e najbolj razširjen: Eta kovina [železo] je najrazšerjinejša AI 1878, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

róžka -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

samára -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

samorášč, adj. wildwachsend, urwüchsig, Jan., Lašče-Levst. (M.); s. les, Jurč. (Tug.); samorašča sliva, samorašč oreh, BlKr.; — (fig.) samorašča beseda, t. j. ne skovana, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

samôten -tna -o prid., samôtnejši (ó)
1. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: samoten popotnik; na drevesu se je oglašal samoten ptič; oreh je stal samoten sredi dvorišča; na koncu doline stoji samotna hiša; samotno drevo / ekspr. iz sosednje ulice so se slišali samotni koraki / ekspr. glasovi so postali samotnejši redkejši / samotna kmetija kmetija zlasti v hribovitem svetu, katere zemljišče se v enem kosu razprostira okoli domačije
2. nenaseljen, neposeljen: to so samotni kraji; samotna dolina, okolica; ko so jih izgnali, je ostala hiša samotna / pozimi je park samoten; zavil je v samotno ulico
3. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi: počutil se je samotnega; bila je samotna in bolna
// nav. ekspr. ki poteka v samoti, osamljenosti: koliko je prejokala v tistih samotnih nočeh; v samotnih urah je mislil na dom; samotno življenje / samotne misli
● ekspr. to je bil najsamotnejši kotiček v parku najbolj oddaljen, odmaknjen; zastar. samotni so šli na pot sami, brez spremstva; ekspr. samoten je taval po mestu sam, brez družbe; knjiž. samotna celica samica; to je samotna pot pot, ki vodi po nenaseljenem, neposeljenem svetu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

semenják -a m (á)
1. agr. rastlina, zlasti drevo, izbrana zaradi dobrih dednih lastnosti za pridobivanje semena: gojiti semenjake; oreh semenjak
2. vet. plemenska žival moškega spola, katere seme se uporablja za osemenjevanje: vzrediti semenjaka; bik, merjasec semenjak
♦ anat. parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

semenják -a m živ. (á) bik ~; oreh ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sẹ́niti 1., sẹ̑nim, vb. impf. 1) beschatten, Cig.; oreh njivo seni, Hal.-C.; — 2) schattieren, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Sklanjanje priimkov z neobstojnim samoglasnikom

Sklanjanje priimkov ob moških osebnih imenih nam povzroča precej težav. Npr. pri priimku Slatinjek se zatakne. Sam sem mnenja, da se sklanja ta priimek tako, da v končnici priimka odpade črka e: Stanislava Slatinjka, Stanislavu Slatinjku, Stanislava Slatinjka, pri Stanislavu Slatinjku, s Stanislavom Slatinjkom.

Kot duhovnik uporabljam pri pisanju mašnih namenov tožilniško obliko: za Stanislava Slatinjka.

Tudi priimki: Černec, Črnčec, Štuhec, Kocbek in podobni so trd oreh.

Vem, da pri sklanjanju imen in priimkov za ženski spol ni težav, saj se priimek pri ženskah ne sklanja.

Prosim Vas, da mi odgovorite in razrešite tudi dvome ostalih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Sklanjanje živih in neživih samostalnikov

Zakaj se nekateri samostalniki in imena 1. moške sklanjatve (Peter, Andrej, zajec, pes ...) v 4. sklonu sklanjajo drugače od drugih (avto, oreh, hladilnik), ki ostanejo nespremenjeni. Torej koga/kaj vidim? Petra, Andreja, zajca, ampak avto, oreh, hladilnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sklátiti, -im, vb. pf. (mit einem Stock) herabschlagen, abklopfen; oreh, jabolko s. z drevesa; vse sadje s. z drevja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

smejáti se Frazemi s sestavino smejáti se:
do ušés se je smejálo kómu, smejáti se do ušés, smejáti se kómu v pést, smejáti se, kot bi oréhe strésal, smejáti se na túj račún, smejáti se na vsè gŕlo, smejáti se v obràz kómu, smejáti se v zóbe kómu, [še] kráve bi se smejále kómu/čému, [še] kúre bi se smejále kómu/čému, v bŕk smejáti se kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

splatíti, -ím, vb. pf. 1) platt übereinander legen, platten, Cig.; — (Papierbögen) falzen, C.; — 2) = na plat stesati, C.; — 3) = razkrojiti: oreh s., (splátiti) Ljubušnje (Tolm.)-Štrek. (Let.); — s. se, sich schiefern, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

spržìv, -íva, adj. = črviv ali črvojedinast (oreh ali leščnik), Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

stépsti 1., -tépem, vb. pf. herabschlagen, herabprügeln; oreh z drevesa s., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

strésati Frazemi s sestavino strésati:
kot bi oréhe strésal, kot iz rokáva strésati kàj, smejáti se, kot bi oréhe strésal, strésati kàj [kot] iz rokáva, strésati jézo na kóga/kàj, strésati kóga iz hláč

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

stréti strèm tudi stárem dov., strì stríte; stŕl (ẹ́ ȅ, á)
1. s silo, pritiskom narediti, da kaj ni več celo: streti lešnik, oreh; streti lupino; streti s kleščami; zaradi nepazljivosti so se jajca strla / streti kozarec, posodo / pri mučenju so mu strli prste
// polomiti, pokvariti: streti stol; kolo se je strlo / streti ptici peruti zlomiti
// s silo, pritiskom uničiti, usmrtiti: streti črva / streti kači glavo
2. povzročiti, navadno s silo, da kaj preneha obstajati: streti sovražnikov odpor, stavko / nič ni moglo streti njegove samozavesti; streti komu voljo
3. nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo zelo žalosten, brez volje do življenja: bridkost, nesreča, obup stre človeka; ta novica bo mater strla; njegove besede so me popolnoma strle / moralno streti koga
4. odstraniti olesenelo steblo od ličja: terice so strle ves lan
● ekspr. bolezen in domotožje sta ga strli v nekaj tednih sta povzročili, da je umrl; ekspr. spravi se, sicer ti strem kosti te zelo pretepem; ekspr. streti okove osvoboditi se; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; ekspr. streti sovražnika premagati; ekspr. streti komu srce čustveno ga zelo prizadeti; ekspr. streti koga v prah uničiti ga, onemogočiti ga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

stréti Frazemi s sestavino stréti:
stréti tŕd ôreh

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

strẹ́ti 2., -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) zermalmen, zerbrechen; oreh s.; s kolesom s., rädern, Jan. (H.); — s. se, zerbrechen (intr.): kolo se je strlo; — strt, zerknirscht, Cig. (T.); — 2) zusammenreiben, zerreiben, Mur., Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

stŕt -a -o; bolj ~ (ȓ) ~ oreh; poud.: imeti ~o srce |biti zelo žalosten|; biti duševno ~ |zelo žalosten, brez volje do življenja|
stŕtost -i ž, pojm. (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

súhi plód -ega -ú m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

súhi zapŕti plód -ega -ega -ú m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

širokovêjen -jna -o (ȇ) ~ oreh

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

šúpəlj, -plja, adj. durchlöchert, hohl, Dol., Notr.-Cig., Jan., M., C., Erj. (Min.), Žnid.; š. hrast, Rib.-Mik.; š. kamen, C.; š. zob, oreh, BlKr.; na šupljih slopeh, Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

šuplják, m. 1) = prazen, gluh oreh a. leščnik, BlKr.; — votel zob, BlKr.; — 2 der Hohlkopf, der Dummkopf, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tankolupínast tudi tenkolupínast -a -o [druga oblika tənkolupinast] prid. (í)
ki ima tanko lupino: tankolupinasto jabolko; tankolupinasto jajce / tankolupinasti oreh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tólči Frazemi s sestavino tólči:
kàkor bi oréhe tólkel

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tŕd -a -o tudi -ó prid., tŕši (ȓ ŕ)
1. ki se pod pritiskom ne udere, vda (rad): trda blazina, postelja / trd živalski oklep / hoditi po trdem snegu; trda, uhojena pot / ekspr. spati na trdih tleh / trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj vidno črto
// ki se ne da (rad) raziti, obdelovati: trda kamnina; trda skala; trd kot beton
// ki se ne da (rad) gnesti, oblikovati: trda snov; trdo testo / ta zemlja je še trda se še ne da (rada) obdelovati / trdi in mehki klobuki
// ki se ne da (rad) rezati, gristi: trd kruh, sir; trda lupina jabolka; trda skorja; trdo meso starih živali / sadje je še trdo še ni sočno, zrelo
2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek neugodja: trd ovratnik; trdo poškrobljeno platno; trdo sukno; trdo usnje / trda dlaka / trda, raskava koža na dlaneh
3. ekspr. manj gibljiv, težko gibljiv: ima trde prste; trdo koleno / trd volan / biti ves trd od mraza, strahu / biti trd kakor mrlič negiben, tog
// ki ne izraža, kaže lahkotnosti: trdi gibi; trda hoja / trd izgovor tujih besed / trd ritem
4. nav. ekspr. ki prinaša trpljenje, težave: to so bili trdi časi; trda stvarnost / trdo življenje / trd boj; do tja je še več ur trde hoje naporne; trdo delo težko, težaško / trda preizkušnja huda, težka
5. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: trd stisk roke; trd udarec po mizi / star. trd spanec trden / knjiž. trda revščina huda, velika / zunaj je trda tema popolna; ekspr. delati do trde noči; knjiž. letos je trda zima huda, zelo mrzla / knjiž.: trde barve močne, izrazite; trda svetloba / trda droga vsako močno mamilo, ki povzroča hitro odvisnost, lahko tudi smrt
6. ekspr. strog, neprizanesljiv: trd, a pravičen mož; biti trd do otrok, z otroki / trd značaj / trda očetova roka / trda pravica / trda kazen
// neuklonljiv, nepopustljiv: trd, neprijazen človek / kljub mučenju je ostal trd in ni ničesar izdal / trd kmet
7. nav. ekspr. ki ne vsebuje, izraža prijaznosti, naklonjenosti: reči kaj s trdim glasom; trd pogled; trde besede / na obrazu so se mu prikazale trde poteze; njegove oči so ostale trde in mrzle
8. nav. ekspr. neobčutljiv, brezčuten: sčasoma je postal trd, nič več ga ni prizadelo
● ekspr. to besedilo bo za prevajalca trd oreh je težko prevedljivo; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; trdi pristanek letala pristanek, pri katerem se letalo lahko razbije, poškoduje; pog., ekspr. gostje so že trdi pijani, vinjeni; ta jezik je trd ima sorazmerno malo samoglasnikov; jezik pripovedi je okoren, trd slovnično, stilno neizoblikovan; nizko ranjenec je že trd mrtev; ekspr. učenec je trde glave, ima trdo glavo se težko uči; šport. žarg. trda igra neobzirna, zelo borbena igra; ekspr. ima trdo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. on potrebuje trdo roko odločno, dosledno vodstvo; ekspr. vladati s trdo roko odločno, s silo, nasiljem; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; pog. štedilnik na trdo gorivo trdno gorivo; on je trdega srca, ima trdo srce je neusmiljen, neprizanesljiv
♦ agr. trdi sir zorjen sir z manjšim odstotkom vode v brezmastni snovi; trdo vino vino, ki vsebuje veliko kisline, čreslovine, navadno tudi več alkohola; anat. trda mrena zunanja ovojnica centralnega živčevja; trdo nebo sprednji, koščeni del neba; fot. trdi negativ negativ, ki nastane pri predolgo časa trajajoči osvetlitvi ali predolgo časa trajajočem razvijanju; trda gradacija ostro prehajanje od bele barve v črno brez vmesnih sivih tonov; glasb. trdi zastavek zastavek, pri katerem sta glasilki tesno skupaj; jezikosl. trdi l [ł] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; trdi znak osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; kem. trda voda voda, ki vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve soli; kor. trdi copatki za ples na prstih prilagojeno obuvalo s trdo kapico in podplatom; les. trdi les les z razmeroma veliko gostoto; med. trdi čankar razjeda s trdimi robovi, značilna za prvi stadij sifilisa; metal. trdi svinec svinec, ki mu je dodan antimon; trde kovine kovine z veliko trdoto; pravn. trdo ležišče nekdaj poostritev prestajanja zaporne kazni ali ukrep med kazensko preiskavo, po katerem mora kaznjenec, preiskovanec spati na golih deskah; rač. trdi disk naprava z elektronsko opremo in vrtečo se magnetno ploščo za shranjevanje informacij; teh. trdi lot ali trda spajka lot ali spajka z visokim tališčem; tisk. knjiga s trdimi platnicami s platnicami iz debelejše lepenke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tŕd Frazemi s sestavino tŕd:
bíti tŕd ôreh za kóga, bíti tŕdega srcá, iméti tŕdo kóžo, iméti tŕdo srcé, naletéti na tŕd ôreh, stréti tŕd ôreh, tŕd kàkor kámen, tŕd kot čèp, tŕd kot jêklo, tŕd kot kámen, tŕd kot kláda, tŕd kot krêmen, tŕd ôreh, tŕd zalogáj, tŕdega srcá, tŕdo srcé

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vèčkarpélni ôreh -ega -éha m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Vejica v zvezi »podobno kot«, pri čemer »kot« uvaja odvisnik

Zanima me, ali je mogoče zvezo podobno kot, pri čemer kot uvaja odvisnik, šteti kot večbesedni veznik in torej med deli takega veznika ne bi pisali vejice (skladno s točko 329 iz pravil Pravopisa)?

Primer:

  • podobno kot je veljalo ...

Meni je to nekaj povsem novega in bi vejico pred veznikom kot, kadar ta uvaja odvisnik (v nasprotju z na primer: podobno kot v okviru ...), zanesljivo pisala, enako tudi v primeru: podobno, kot je veljalo ... Na spletu in v Gigafidi najdem presenetljivo veliko zapisov brez vejice in sklepam, da so zvezo podobno kot je (sta, so) šteli kot zvezo večbesednega veznika. Kaj pa vi menite? Če menite, da je to mogoče tako razumeti, predlagam, da tudi to zvezo dodate med primere (kot so v zdajšnji točki 329), da bo jasno tudi v prihodnje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vréden Frazemi s sestavino vréden:
kàj ni vrédno [niti] prebíte páre, med bráti [je kàj vrédno], ne bíti vréden píškavega oréha, ne bíti vréden póčenega gróša, [za] èn màk [vréden]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zakotalíti -ím dov., zakotálil (ī í)
narediti, da se kaj premika po površini tako, da se vrti okoli svoje osi: zakotaliti obroč, sod / zakotaliti po tleh pest drobiža
// narediti, da kaj tako premikajoč se pride kam: zakotaliti kroglo v odprtino / zakotaliti sod vina z voza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zalogáj Frazemi s sestavino zalogáj:
tŕd zalogáj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zẹ́vati, -am, vb. impf. 1) den Mund (das Maul, den Rachen) geöffnet halten; od vročine, od žeje z.; iz radovednosti z., Cig.; — weit geöffnet sein, klaffen: brezdno zeva, Cig., Jan.; oreh zeva, (če je zelena lupina počila), C.; — z. za čim, nach etwas lechzen, sich sehnen, ogr.-C.; — 2) schreien, Polj., Idrija, Ig (Dol.); — maulmacherisch reden, Ig (Dol.); — 3) athmen, Habd.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zgrízniti, -grȋznem, vb. pf. (mit einem Biss) zerbeißen: oreh z., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zmôči Frazemi s sestavino zmôči:
zmôči kàj kot žába ôreh

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zráven2 [zravən] predl. (ȃ) z rodilnikom
1. za izražanje položaja v bližini česa ali premikanja v tak položaj: sedela sta drug zraven drugega; zraven hiše raste velik oreh; postavila se je zraven njega / tik zraven okna je počilo; tukaj zraven zida
2. za izražanje dodajanja: zraven dobrih lastnosti je imela tudi slabe; pesnika je zraven ljubezni do izvoljenke navdajala še ljubezen do domovine / v vezniški rabi v šoli je med najboljšimi, zraven tega pa precej pomaga doma
3. za izražanje primerjave: zraven drugih je bil pravi velikan; postavljati Koseskega zraven Prešerna
4. star. kljub: skopuh je zraven velikega bogastva siromak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zŕno -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

žába Frazemi s sestavino žába:
glédati kóga kot žába jájce, íti rákom žvížgat in žábam góst, íti žábam góst, móker kot žába, napíhnjen kot žába, napihováti se kot žába, pijàn, da bi žábe víkal, píti kot žába, plávati žábo, zijáti kot žába jájce, zmôči kàj kàkor žába ôreh

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

žurjánəc, -nca, m. izluščen oreh, Rihenberk-Erj. (Torb.); — prim. 2. žuriti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Število zadetkov: 126