antverh -a m rokodelstvo: ludem ta antverh im. ed. je taku dobru dopadu ǀ ne morete rezhi de vaſhe opravilu, inu antvarh im. ed. vam ſo napotu ǀ per ſvojmu dellu, inu antverhu daj. ed. ǀ vſakateri Purgar je mogal en antverh tož. ed., ali dellu ſnati ǀ hudizh ima vſe orodje ſa ſvoj antverh tož. ed. ǀ K'sadnimu ſe je bilu njemu stoshilu, de ſvoj antvarh tož. ed. sapustij ǀ kuhary, inu kuharze … kateri ſizer nekadaj ſo bily malu shtimani, inu shnyh antuerham or. ed. ſo ſtradali ← bav. srvnem. hantwërch, nem. Handwerk ‛rokodelstvo’; → andverh
cepec -pca m mlatilno orodje cepec: Philoſophus Chilon je vidil, de en kmet po ſimi je perpraulal zepize tož. mn., inu veianze (V, 526)
greben -a m 1. (petelinov) greben: peteln … kadar ga glava boli, greben tož. ed. s' krampli ſi restarga 2. mučilno orodje z ostrimi kavlji: poſtavite sheleſne grebene tož. mn. is katerem ſo nyh truplu tergali ǀ sapovei S. Blasha ſlezhi, inu sa roke obeiſit, ter s' shelesnimy grebeni or. mn. tepsti inu kosho tergat ǀ s' shelesnimy grebeny or. mn. ga imaio tergat
instrument m orodje: Shelite morebiti Nem. N vidit s' vashimi ozhmy piſſmu, ali Inſtrument tož. ed. v' katerim je sapiſſan ta Sveti myr, kateriga nam je sadubil Chriſtus s' mezham ſvoje britke martre (V, 273) ← lat. īnstrūmentum ‛orodje, priprava’
orgle -gel ž mn. orgle: orgle im. mn. lep glaſſ od ſebe dadò ǀ inu orgle im. mn. ſe nepoſtè shliſhat ǀ naſha s: vera je perglihana Orglam daj. mn. ǀ Rajshi poshlushajo seklati klobaſſe, kakor orgle tož. mn. ǀ je bil edn na orgle tož. mn. sapiſsal ← nem. Orgel ← srlat. organa, kar je množinska oblika od lat. organum ‛piščal, glasbilo’ ← gr. ὄργανον ‛glasbilo, orodje, priprava’.
orodje s orodje: je bil shal orat, orodje im. ed. mu ſe je bilu polomilu ǀ ſe ne ſraima rezhi, de je bil orodie im. ed. te martre, temuzh enu oroshje ǀ vſame sekero hozhe orodje tož. ed. popravit ǀ kakor v'shtazuni teh Antuerharjou ſe najde vſe orodie tož. ed. potrebnu sa njegou dellu
polomiti -im dov. polomiti, zlomiti: Telix ſi pusti vſe kosti polomit nedol. ǀ jadra reſtarga, drevu polomi 3. ed., shtrike poterga ǀ Cleomedes prime s' en ſtaber na katerem je hisha slonila, ter taiſtiga s' roko polomi 3. ed. ǀ eni ſi ſobe polomio 3. mn. ǀ Chriſtus nas je premagal, inu vſe nashe oroshie polomil del. ed. m ǀ Ali ſakaj ta pervikrat Dagan ſi nei bil glave, inu roke polomil del. ed. m ǀ odpuſti lete greha, katere ſim jeſt na moie rame nalushil … de ſo mene dol polomili del. mn. m ǀ drugi bi ſi bilij roke, inu noge polomili del. mn. m polomiti se polomiti se: Enu dreuv kadar je preuezh s' ſadam naloshenu ſe polomi 3. ed. ǀ prideshenza ſe je polomila del. ed. ž pod Svetem Antonam ǀ je bil shal orat, orodje mu ſe je bilu polomilu del. ed. s
popraviti -im dov. 1. popraviti: vſame sekero hozhe orodje popravit nedol. ǀ ure ſe gledajo, inu vſak las dobru premisijo, inu popravio 3. mn. 2. pripraviti: Popravite vel. 2. mn. Goſpudou pot: Inu vſe meſſu bode vidilu tu Isvelizhaine Boshje
sekira -e ž sekira: Sikera im. ed. te pravize Boshje je vshe perpraulena ǀ ſikera im. ed. s' katero derua ſeka ǀ Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue: Meſsarij ſekero tož. ed. ǀ vſame sekero tož. ed. hozhe orodje popravit ǀ Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti, zimermon ſvojo ſikiro tož. ed. ǀ levy, ogin, mezhy, ſikere im. mn., inu te ner groſovitnishi martre nej ſo mogle premagat nekatere bogaboyezhe karshenike ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak … sekere tož. mn. s'katerimi ſo yh ſekali
šubla -e ž lopata (?): ſhuſhter ima dol djati ſvojo shublo tož. ed. (II, 312) V sloven. narečjih in v starejšem jeziku je beseda šubla znana le v pomenu ‛lopata’, ki pa ni ravno čevljarsko orodje. Izvor je v srvnem. schūvel ‛lopata’.