Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
osaméti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. 1. ne biti več v stikih, povezavi z drugimi: kdor ne hodi med ljudi, osami;
na stara leta je mati osamela 2. ekspr. postati prazen, pust, neobljuden: prej živahni dom je zdaj osamel;
med vojno so kmetije osamele / gozd v jeseni osami osamèl in osamél -éla -o
1. deležnik od osameti: čutil se je osamelega in zapuščenega; osamela ženica; hiša je bila osamela in brez otroškega smeha; ekspr. osamelo srce
2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste; osamljen: osamelo drevo
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024
drevó -ésa
s lesnata rastlina z deblom in vejami
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: rodoslovno drevoGLEJ ŠE SINONIM: jambor,
plugGLEJ ŠE: evkaliptus,
evkaliptus,
figovec,
iglavec,
kafrovec,
kafrovec,
kavčukovec,
listavec,
maklen,
mlaj2,
pajesen,
rožičevec,
sikomora,
sliva,
sliva,
višnja,
zmajevec
Število zadetkov: 2