1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
1.1. kdor pridobiva ali je pridobil izobrazbo za tako prodajo, vzgojo in uporabo okrasnih rastlin
1. dejavnost, ki se ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
1.1. izobraževanje, izobraževalni program o tej dejavnosti
1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
1.1. kdor pridobiva ali je pridobil izobrazbo za tako prodajo, vzgojo in uporabo okrasnih rastlin
1. dejavnost, ki se ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
1.1. izobraževanje, izobraževalni program o tej dejavnosti
čeljúst čeljústisamostalnik ženskega spola[čeljúst]
1. vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celota
1.1.iz zoologije del ust pri nevretenčarjih za grizenje, prijemanje, drobljenje
2. del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenje
STALNE ZVEZE: zavorna čeljust FRAZEOLOGIJA: čeljust se povesi komu, povesiti čeljust ETIMOLOGIJA: = stcslov.čeljustь, hrv., srb.čȅljūst, rus.čéljustь, češ.čelist < pslov.*čel'ustь, morda < ide.*ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1-‛obračati, vrteti, premikati’ + ↑usta - več ...
da1veznik I. v podredno zloženi povedi
1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.1.v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.2.v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
4.1.v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
5.1.v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
5.2.v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
6.1.v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.1.v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.2.v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
9.3.v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus.da < pslov.*da < ide.*doh2- iz ide.*de-, *do-‛ta’, iz česar je še lat.dōnec‛dokler’, nem.zu‛k, pri, do’, angl.to - več ...
embriológ embriológasamostalnik moškega spola[embrijolók embrijológa]
strokovnjak za embriologijo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Embryologe, angl.embryologist, glej ↑embriologija
glíva glívesamostalnik ženskega spola[glíva]
1. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat.Fungi; SINONIMI: goba
1.1. nadzemni, vidni del tega organizma, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: goba
STALNE ZVEZE: lesna gliva ETIMOLOGIJA: = hrv., srb.gljȉva, nar.rus.glíva‛vrsta hruške’, češ.hlíva‛drevesna goba’ < pslov.*gliva‛goba’, prvotno ‛sluzasta’, kot litov.gléivės‛sluz’ iz ide. korena *glei̯H-‛mazati, lepiti se, biti gladek ali lepljiv’ - več ...
heksámeter heksámetrasamostalnik moškega spola[heksámetər]
iz literarne vede šesterostopni verz, sestavljen iz petih daktilov in troheja na koncu verza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek lat.hexameter) iz gr.heksámetros, iz héks‛šest’ + métron‛mera’ - več ...
katéri katéra katéropridevniški zaimek[katéri] I. vprašalni zaimek
1. sprašuje po izbiri osebe, stvari iz določenega nabora, zaporedja, zlasti glede na njeno vrsto
1.1.samostalniški zaimek sprašuje po izbiri osebe, stvari iz določenega nabora, zaporedja, zlasti glede na njeno vrsto
II. poljubnostni zaimek
1. izraža posplošeno, poljubno izbiro osebe, stvari, navadno iz določenega nabora, zaporedja
1.1.samostalniški zaimek izraža posplošeno, poljubno izbiro osebe, stvari, navadno iz določenega nabora, zaporedja
III. oziralni zaimek,kot veznik
1. zlasti v predmetnih odvisnikih dopolnjuje nadrejeni stavek z opredelitvijo izbire osebe, stvari, zlasti glede na njeno vrsto
1.1.samostalniški zaimek, zlasti v predmetnih odvisnikih dopolnjuje nadrejeni stavek z opredelitvijo izbire osebe, stvari, zlasti glede na njeno vrsto
2. v prilastkovih odvisnikihv predložni zvezi dopolnjuje vsebino, ki je prilastek nadrejenega stavka
2.1.v rodilniku, v prilastkovih odvisnikih izraža razmerje svojilnosti med jedrom v nadrejenem stavku in njegovim prilastkom
ETIMOLOGIJA: pod vplivom ↑kak, ↑kako preoblikovano iz pslov.*kъterъjь, *koterъjь ipd. (tako kot stcslov.kotorъ, kotoryj, nar.hrv.koteri, rus.kotóryj, češ.který) < ide.*ku̯otero-‛kateri od dveh’ iz *ku̯o-‛kdo’, iz česar je še stind.katará-, gr.póteros, nem.weder, litov.katràs - več ...
klékelj klékljatudi klékeljnasamostalnik moškega spola[klékəl]
podolgovata lesena priprava za klekljanje z ožjim zgornjim delom, na katerega se navije sukanec, in odebeljenim spodnjim delom za držanje
1. ki je v stanju, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več
1. oglašati se z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko
2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom
1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom
1. večji glodalec z dolgim golim repom
1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče
1.1. samec te živali
1. maček, zlasti večji
mánta mántesamostalnik ženskega spola[mánta]
velika morska riba s krilom podobnimi prsnimi plavutmi, širokimi režami za precejanje planktona in tankim bičastim repom; primerjaj lat.Manta
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl.manta iz špan. ali port.manta‛odeja’, k lat.mantellum‛plašč’
markírati markíramnedovršni in dovršni glagol[markírati]
1. označevati zlasti planinske, pohodniške poti z markacijami
2. označevati živali s čipi ali drugimi znamenji z namenom sledenja, razpoznavanja
3. označevati teritorij s telesnimi izločki, navadno z urinom
4. ekspresivno zaznamovati kaj s svojo navzočnostjo, dejavnostjo
5. ekspresivno predstavljati, nakazovati kaj v glavnih, osnovnih potezah
6. iz gledališke umetnosti igrati vlogo mehanično, brez interpretacije, navadno na vajah ob preizkušanju drugih odrskih izraznih sredstev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.markieren iz frc.marquer‛označevati, zaznamovati’, iz marque‛znak, značka’, prevzeto iz germ.*marka-‛znak’ - več ...
matriarhát matriarhátasamostalnik moškega spola[matrijarhát]
1. družbena ureditev, v kateri imajo zlasti v družini vodilno vlogo ženske
2. ekspresivno vodilna vloga žensk na določenem področju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Matriarchat, angl.matriarchate, po zgledu ↑patriarhat tvorjeno iz lat.māter + tvorjenka od gr.árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...
1. iz botanike rastlina z manjšimi belimi, rožnatimi ali vijoličastimi cvetovi v socvetju na vrhu stebla in navadno pernatimi listi; primerjaj lat.Cardamine
4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom
1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom
1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ.po < pslov.*po, verjetno < ide.*pos‛k, za’ - več ...
1.2.ekspresivno kdor lahko komu, zlasti sorodniku, prijatelju, zaradi svojega vplivnega položaja pomaga pridobiti službo, delo, privilegije, navadno v nasprotju z ustaljenimi postopki
távžentróža távžentróžesamostalnik ženskega spola[táu̯žəntróža]
1. zdravilna rastlina s trikotnimi, nasproti rastočimi listi in rožnatimi zvezdastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat.Centaurium erythraea
1.1. zdravilni pripravek iz te rastline ali žganje, v katerem je namočena ta rastlina
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar.nem.Tausendrose, iz nem.Tausendguldenkraut, dobesedno ‛zel za tisoč zlatnikov’, kalk po srlat.centaureum, razumljeno kot centum‛sto’ + aurum‛zlato, zlatnik’, dejansko prevzeto iz gr.kentaúreion‛zel kentavrov’, - več ...
trío tríasamostalnik moškega spola[tríjo]
1. glasbena zasedba, sestavljena iz treh glasbenikov, navadno instrumentalistov