čŕtati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čŕtanje (ŕ; ŕ ȓ) kaj
1. ~ proge v sneg; neobč. dobro ~ značaje v noveli opisovati, prikazovati
2. dvovid. ~ nepotrebno besedo v nalogi; ~ dolg izbrisati; ~ točko z dnevnega reda
čŕtati se -am se (ŕ; ŕ ȓ) poud. Planine se ostro ~ajo na svetlem ozadju |kažejo v obrisih|
medlíca -e [me in mə] ž (í) fot. na ~i dobiti ostro sliko; snov. bakrova ~
onemíti -ím dov. onêmi -íte tudi onémi -íte; onémil -íla, -ít/-ìt, onemljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. utišati: koga z/s čim ~ godrnjača z ostro besedo
ostrína -e ž, pojm. (í) ~ konice; ~ kose; ~ sluha; poud.: ~ besed |hude, ostre besede|; z (vso) ~o povedati kaj |ostro, odločno|
óstro tudi ôstro tudi ostró nač. prisl. -ej(š)e tudi -êjše (ọ́; ó; ọ̑; ọ́; ó; ȇ) ~ kaznovati
ostro.. prvi del podr. zlož. ostrostrélec, ostrokóten, ostroúmen
ošíbati -am dov. -an -ana; ošíbanje (ȋ) koga/kaj ~ demonstrante do krvi; poud. ~ napake |ostro grajati|
otopévati -am nedov. -ajóč, -áje; otopévanje (ẹ́) za kaj ~ ~ bolečino; redk. Rezilo ~a |postaja manj ostro|
pést -í ž pêsti -- pêsti -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) stisniti ~; ~ jagod; knj. pog. udariti s ~jo po mizi |odločno, ostro nastopiti, ravnati|; poud. delati na lastno ~ |brez soglasja, vednosti drugih|; knj. pog. dobiti koga v ~ |ujeti, kaznovati ga|; okusiti ~i gospodarja |biti tepen|
podkadíti -ím dov. podkádil -íla, nam. podkadít/podkadìt; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) komu/čemu ~ polhu v duplini; poud. Temu človeku je treba ~ |ga ostro zavrniti|
podkadíti se -í se (í/ȋ í) poud. |zameriti, čutiti se užaljenega|: komu Podkadilo se mu je, ker ga nismo opazili
premagováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; premagovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ sovražnika; ~ žalost
premagováti se -újem se (á ȗ) S težavo se je premagoval, da mu ni ostro odgovoril
prestrelíti -ím dov. prestréli -íte in prestrêli -íte; prestrélil -íla, -ít/-ìt, prestreljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj Rafal je prestrelil vojaka; poud. ~ koga z očmi |ostro ga pogledati|; prestreliti komu/čemu kaj zadetemu ~ prsi
prodírno nač. prisl. -ej(š)e (í/ȋ; í/ȋ) neobč. pogledati ostro in ~ prodorno
pŕsniti -em dov. pŕsnjen -a; pŕsnjenje (ŕ ȓ) kaj ~ slino; poud. prsniti komu kaj ~ nasprotniku psovko v obraz |ostro izreči|; ~ skozi nos
robíti in róbiti -im nedov. róbi -te in -íte, -èč -éča; róbil -íla, róbit, róbljen -a; róbljenje; (róbit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ prt; poud. ~ šale |pripovedovati|
robíti jih in róbiti jih -im jih (í/ȋ/ọ́ ọ́) knj. pog., poud. komu Ta mu jih pa ~i |ga ošteva, mu ostro odgovarja|
robíti se in róbiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) neobč. Hribi se ~ijo v ostrih obrisih se odražajo
rôka -e tudi rôka -é ž, prva oblika rod. mn. rók; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é rók -áma -é -àh -áma; -é rók -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. tudi róko róke (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si ~o, obe ~i; seči komu v ~o; držati se za ~e; podajati si kaj iz rok v ~e; leva ~; mišičaste ~e; umetna ~ |proteza|; ~ opice; ~ v komolcu; peljati dekle pod ~o |spremljati, voditi jo|; poud.: braniti se z golimi ~ami |brez pripomočkov|; Ná ~o, da bom držal besedo |obljubljam|; ptt v ~e xy |označba na pošiljki|
2. delati čevlje na ~o; žeti na ~e; knj. pog.: imeti blago iz druge ~e od preprodajalca, od prvega uporabnika; Trgovina je precej od rok oddaljena, daleč; Novica je iz prve ~e iz neposrednega vira; biti si na ~e, na ~o pomagati drug drugemu, biti v prijateljskih odnosih; kupiti pod ~o nezakonito, skrivaj; narediti kaj z levo ~o z lahkoto, površno; publ. politika močne ~e; olepš. položiti ~o nase |narediti samomor|; poud.: dati knjigo, vajeti iz rok |nehati brati, opravljati vodilno funkcijo|; Denar mu gre nerad iz rok |Skop je|; Delo mu gre od rok |Hitro dela|; držati, imeti ~o nad kom |biti njegov zaščitnik, varovati ga|; dvigniti ~o proti komu, nad koga |udariti, pretepsti ga|; Ta pa ima ~o |je spreten|; delati na svojo ~o |brez soglasja, vednosti drugih|; narediti na hitro ~o |na hitro|; gledati komu pod ~e |nadzorovati ga|; dati komu posestvo v ~e |prepustiti mu ga v upravljanje|; vzeti koga v ~e |ostro opomniti, ošteti ga|; vzeti pletenje v ~e |začeti plesti|; vzeti usodo v svoje ~e |odločati sam|; (Za)prosil je za njeno ~o |Zasnubil jo je|; na ~ah nositi koga |razvajati|; biti, imeti kaj pri ~i |blizu|; Posestvo je v drugih, tujih ~ah |v tuji lasti|; njegova desna ~ |najožji sodelavec|; ~ oblasti, pravice |oblast, pravica|
satíričen -čna -o; bolj ~ (í) ~o prikazovanje razmer ostro, zbadljivo
satírični -a -o (í) ~ roman
satíričnost -i ž, pojm. (í)
satírično nač. prisl. (í) ~ pisati ostro, zbadljivo; ~ usmerjena kritika
slán -a -o tudi slán -a -ó; bolj ~ (ȃ á á; ȃ á ọ̑) ~ okus; ~a jed; poud.: ~ dovtip |nespodoben, neprimeren|; ~ račun |zelo visok|; Hotel je zelo ~ |drag|
sláni -a -o (á) ~ krompir
slána -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. povedati marsikatero ~o |pikro, ostro besedo|
sláno -ega s, pojm. (á) razlikovati med sladkim in ~im
slánost -i ž, pojm. (á)
stŕmo tudi strmó nač. prisl. -ej(š)e (ŕ; ọ̑; ŕ) Pot se ~ dviga; poud. ~ gledati |ostro, predirljivo|; ~ navzdol
suròv -ôva -o; -ejši -a -e (ȍ ȏ ȏ; ȏ) ~ krompir; ~o govorjenje; poud. ~o podnebje |zelo neugodno, ostro|; surov z/s kom/čim biti ~ s podrejenimi; Meso je še ~o
surôvi -a -o (ȏ) ~ baker
surôvo -ega s, snov. (ȏ) pojesti kaj ~ega
surôvost -i ž, pojm. (ȏ) ~ mesa; poud. ~ podnebja |neugodnost, ostrost|; števn. bati se ~i |surovih dejanj, besed|
šíbati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; šíbanje (ȋ) koga/kaj neusmiljeno ~ obsojenca; poud. ~ napake, razmere |ostro grajati|
tánko nač. prisl. tánjše (á; á) ~ narezati; poud.: ~ govoriti |z visokim glasom|; ~ zapiskati |ostro|
ujésti ujém dov., 2. in 3. os. dv. ujésta; 2. os. mn. ujéste, 3. os. mn. ujedó tudi ujêjo, nam. ujést/ujèst, ujéden -a; ujédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) koga/kaj poud. pogosto koga ~ |prizadeti z zlobno, ostro besedo|
ujésti se -ujém se (ẹ́) star. Mraz se je ujedel se unesel, oslabel
ultimatívno nač. prisl. (ȋ) poud. ~ zahtevati kaj |ostro, brez odloga|
upŕto nač. prisl. (ȓ) neobč. ~ gledati ostro, predirljivo
utíšati -am dov. -an -ana; utíšanje (ȋ) koga/kaj ~ glas; ~ obrekljivca z ostro besedo; poud. ~ nemir |zmanjšati|
utíšati se -am se (ȋ) Ploskanje se je utišalo
vreščàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~e opice; slabš. ~a ženska |kričava|; poud. ~o žvižganje |rezko, ostro|
vróče1 nač. prisl. (ọ́) poud.: ~ ljubiti koga |strastno|; ~ razpravljati o čem |ostro, nepopustljivo|
zabádati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zabádanje (ȃ) kaj v koga/kaj ~ bucike v blazinico; poud. ~ oči v obiskovalca |ostro, strogo ga pogledovati|; zabadati kaj z/s čim ~ mehur z iglo
zabádati se -am se (ȃ) Trnje se mu je zabadalo v telo
zabíčati -am dov. -an -ana; zabíčanje (í ȋ; ȋ) poud. komu kaj ~ gojencem poslušnost |strogo, ostro naročiti, ukazati|
zabičeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zabičevánje; (-àt) (á ȗ) poud. komu kaj ~ prodajalcem ustrežljivost |strogo, ostro ukazovati|
zabrusíti2 in zabrúsiti -im dov.; drugo gl. brusiti2 (í/ȋ/ú ú) poud. kaj ~ kamen v okno |vreči, zagnati|; slabš. zabrusiti komu kaj ~ možu cel kup očitkov |ostro, osorno izreči|
zakljúvati -am in zakljúvati -kljújem tudi zakljuváti -kljúvam in zakljuváti -kljújem dov., nam. zakljúvat tudi zakljuvàt; zakljúvanje in zakljuvánje; drugo gl. kljuvati (ú; ú; á ú; á ú) v kaj Kokoši ~ajo ~ zrnje; zakljuvati po čem Žolna ~a ~ deblu; poud. zakljuvati komu V duši mu je zakljuval dvom |ga vznemiril|; brezos. V glavi mi je zakljuvalo |sem začutil ostro bolečino|
zalámljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zalámljanje (á) kaj ~ veje
zalámljati se -am se (á) Cesta se ostro ~a
zalomíti -lómim dov. zalómljenje; drugo gl. lomiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ ključ; ~ noht
zalomíti se -lómim se (í/ȋ ọ́) poud.: Pot se ~i na desno |ostro zavije|; Nekaj se je zalomilo |prišlo je do težav, nevščečnosti|
zapíčiti -im dov. -en -ena; zapíčenje (í ȋ) kaj v koga/kaj ~ kol v tla; poud. ~ pogled v obiskovalca |ostro, vsiljivo pogledati|
zapíčiti se -im se (í ȋ) v koga/kaj Kopje se je zapičilo v zemljo; poud. ~ ~ ~ vsako stvar |jo natančno pregledati, preučiti|
zapikováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zapikovánje; (-àt) (á ȗ) kaj v koga/kaj ~ iglo v tkanino; poud. ~ oči v sosedo |ostro, vsiljivo jo pogledovati|
zapikováti se -újem se (á ȗ) v koga/kaj Puščice se ~ujejo v tarčo; poud. ~ ~ ~ ljudi |jih vsiljivo ogovarjati|
zarisováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zarisovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ s palico like v pesek
zarisováti se -újem se (á ȗ) poud. Strehe se ostro ~ujejo v nebo |imajo ostre obrise|
zarobíti in zaróbiti -im dov. zaróbljenje; drugo gl. robiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ krilo; slabš. zarobiti komu kaj ~ sogovorniku nekaj besed |ostro reči|
zasékati -am dov. -an -ana; zasékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ deblo; ~ prehod skozi goščavo; zasekati kaj v kaj ~ stopnice v hrib; zasekati v kaj ~ s srpom v krtino; zasekati komu kaj s sabljo ~ nasprotniku rano; poud.: V tišino je zasekal strel |se je nenadoma zaslišal|; ~ s palico po tleh |ostro, kratko udariti|; Ni res, je zasekal oče |ostro, odločno rekel|; brezos. zasekati koga Zasekalo ga je v križu |Začutil je ostro bolečino|
zasékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) Tesar se je zasekal |se je zmotil pri sekanju|; poud. zasekati se v kaj V temo se ~a svetloba žarometov |se nenadoma pojavi|
zavŕtati -am dov. -an -ana; zavŕtanje (ŕ; ȓ) v koga/kaj ~ ~ desko; poud.: ~ ~ bistvo problema |prodreti|; ~ ~ koga z vprašanji |začeti ga vztrajno izpraševati|; redk. zavrtati kaj ~ luknjo izvrtati; poud. V hrbtenici je zavrtala bolečina |se je pojavila|; brezos., poud. zavrtati komu Zavrtalo mu je v zobu |zabolelo ga je|
zavŕtati se -am se (ŕ; ȓ) v koga/kaj Ličinka se ~a v les; poud.: ~ ~ ~ delo |zelo se poglobiti|; ~ ~ ~ obiskovalca s pogledom |preiskujoče, ostro ga pogledati|
žêlo -a s (é) čebelje ~; poud.: ~ ljubosumja |veliko ljubosumje|; v odgovoru začutiti ostro ~ |zbadljivost|