dolomítna móka -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
kalcítna móka -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
osušèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~o perilo; poud. ~a denarnica |izpraznjena|osušênost -i ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
osúšən, -šna, adj. etwas dürr oder trocken, Cig., Jan., C., Dalm.; v osušni deželi, Dalm.; osušno meso, leto, osušna jesen, C.; osušno perilo, halb getrocknete Wäsche, Svet. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
osušen (osušen, ošušen) deležnikPRIMERJAJ: osušiti, osušiti se
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
osušíti -ím dov., osúšil (ī í) 1. z odstranitvijo vode, vlage narediti bolj suho: osušiti perilo;
na rahlo je osušila obraz z brisačo;
grlo se mu je čisto osušilo od govorjenja / osušiti posodo s krpo obrisati; popolnoma premočen je bil, komaj so ga osušili mu posušili obleko / osušiti barje, močvirje; studenec se je osušil 2. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: v gostilni so ga dobro osušili;
pri kartanju so ga osušili za težke tisočake;
z nakupom pohištva se je popolnoma osušil
● ekspr. osušiti kozarec, steklenico do dna izpiti do konca, popolnomaosušèn -êna -o:
osušena denarnica; osušeno barje; osušeno sadje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
osušiti glagolPRIMERJAJ: osušen
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
osušiti se glagolPRIMERJAJ: osušen
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
ošušen deležnikGLEJ: osušen
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
pólder -ja m (ọ̄) nav. mn., geogr. z nasipi zavarovan, (delno) osušen svet, ki leži nižje od morske gladine: spreminjati v rodovitne polderje / nizozemski polderji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
slád -a tudi -ú m (ȃ) osušen vzklili ječmen, ki se uporablja za izdelovanje alkoholnih pijač, zlasti piva: sušiti slad / zeleni slad pri katerem so že razviti zeleni listi / ječmenov slad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
uležáti se -ím se dov. (á í) z ležanjem, neuporabo doseči potrebno, ustrezno kakovost: meso se mora uležati;
jabolka so se že uležala;
pivo, vino se je dobro uležalo / gnojijo le z gnojem, ki se je uležal; njive letos niso obdelali, da bi se zemlja uležala / pred tiskom se mora papir dobro uležati
● ekspr. vtisi za umetniško obdelavo se morajo uležati se urediti; se časovno odmaknitiuležáti knjiž.
z ležanjem potlačiti, pomečkati; poležati: uležati posteljo; izletniki so uležali travo
uležán -a -o:
dobro uležan gnoj; uležana jabolka
● hoditi po uležanem snegu sprijetem, zgoščenem
♦ les. uležani les osušen les, ki ob različnih vplivih, zlasti spremembi vlažnosti, ohranja svojo obliko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.