lotión in losjón -a [losjon] m (ọ̑) kozm. tekočina za osvežitev in razkužitev kože, zlasti na obrazu: uporabljati čistilno mleko in lotion
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
osvežílec -lca m (ȋ) priprava s sredstvom za osvežitev česa, zlasti zraka: osvežilec zraka; Številnih voznikov ne moti le smrad na prepolnih ulicah velikih mest – mnogi vihajo nos tudi nad vonjem, ki jih obdaja v vozilu in ki se ga z običajnimi osvežilci prostora ne morejo znebiti E (↑)osvežíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
osvežílo -a s (í) sredstvo za osvežitev: v kopališču so si privoščili osvežila;
ponuditi kavo kot osvežilo / dati komu pijačo v osvežilo za osvežitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
osvežítev -tve ž (ȋ) glagolnik od osvežiti: osvežitev ozračja / za osvežitev je popil limonado / včerajšnja predstava je bila prava osvežitev / osvežitev spomina
● ekspr. v ekipi bi potrebovali osvežitve novih, mladih članov; publ. napovedujejo osvežitve z nevihtami dež; ekspr. repertoar je potreben osvežitve sprememb, ki bi ga poživile
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sangria -e cit. [sangríja] in sangríja -e ž (ȋ) pijača, navadno ohlajena, iz vina, sadja, sadnih sokov in dodatkov: Sangria je bolj priljubljena pri turistih kot pri domačinih | Za poletno osvežitev letos še posebej priporočajo slavno špansko pijačo sangrijo E ← špan. sangria iz sangre 'kri' < lat. sanguis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tónik -a m (ọ́) - 1. osvežujoča brezalkoholna pijača z grenkim rastlinskim izvlečkom: piti tonik; gin s tonikom
- 2. kozm. tekočina za osvežitev kože, zlasti na obrazu: tonik za nego mastne kože / obrazni tonik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
túdi prisl. (ȗ) - 1. izraža razširitev veljavnosti trditve na istovrstni stavčni člen ali dodajanje, navezovanje: tudi nam se je to zgodilo; poškodoval si je tudi nogo; ni samo lepa, je tudi pametna; tudi tako bi se dalo narediti; uspelo jim je tudi tokrat / to mu povej in tudi reci, da ne moreš priti; vsak ima svoje potrebe in tudi zahteve / midva greva tudi; slabega zdravja je in hitre jeze tudi / v vezniški rabi: spijo v hotelu, tudi hranijo se tam; jezi se in tudi kolne včasih
- 2. stopnjuje povedano z dodatno močnejšo ali nepričakovano trditvijo: vsemu se je moral odpovedati, tudi upanju; to je močna pijača, tudi za krepkega moža; mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli / po nenehnih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti / za tako sliko dam tudi sto tisoč dinarjev
- 3. ekspr., v nikalnih stavkih poudarja zanikanje: takih stvari tudi v sanjah še ni videla; nikjer, tudi pri vas nisem bil tako postrežen; včasih tudi za kruh nima / tudi malo ne pazi na svoje zdravje; tudi za centimeter se ni premaknil / pog. kaj tudi tega ne veš, kako ji je ime
- 4. ekspr. izraža podkrepitev trditve: presneto, se pa tudi bojiš; to pa je tudi vse, kar so lahko storili; vi ste tudi reve vsi skupaj; sklenila je, da še ne odide. Čemu tudi, ko se ji nič ne mudi / iron. ti si pa tudi pameten
// izraža očitek, nejevoljo, začudenje: ta človek pa tudi vse najde; ti pa tudi na nič ne misliš; vi se morate tudi povsod vmešavati; bil pa je tudi že zadnji čas, da se je spametoval - 5. nav. ekspr., v vezniški rabi, navadno v zvezi ne le, ne samo — ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: kupili so mu ne samo smuči, ampak tudi vso opremo; ni samo govorila, ampak tudi delala / uporabljali so orodje, in sicer ne samo leseno, temveč tudi kamnito in koščeno / knjiž. zavrgel je ne le Heglov sistem, marveč tudi njegovo metodo / to je brez dvoma poenostavitev, a tudi osvežitev
- 6. v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, navadno v zvezi s če, kakor, ko za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: tudi če bi poznali vse okoliščine, bi se težko odločili; če bi tudi hotel, ne sme; redko če je bila večerja tudi okusna, mu ni teknila četudi, čeprav
// ekspr. kakor je tudi bogat, srečen ni / ekspr. nič pametnega se ne more domisliti, ko bi se tudi stokrat na glavo postavil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vôdica in vodíca -e ž (ó; ī) - 1. ekspr. manjšalnica od voda: v jarku teče vodica; napiti se čiste, hladne vodice / na čelu se mu nabira vodica pot
- 2. kozm. tekočina za osvežitev in razkužitev kože, zlasti na obrazu; lotion: po britju uporabljati vodico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vôdniSSKJ -a -o prid. (ó) vôdna póstelja -e -e ž (ó, ọ́)
postelja, pri kateri je posteljni vložek napolnjen z vodo: prednosti vodnih postelj; Vodne postelje so odlične za preventivo in zdravljenje hrbteničnih težav
vôdni párk -ega -a m (ó, ȃ)
urejen prostor za plavanje, vodne igre, šport: gradnja vodnega parka; obisk vodnega parka; Osvežitev želijo poiskati v vodnem parku, katerega največje znamenitosti so razgibani in raznovrstni umetni valovi ter vodni kanalčki in tobogani, po katerih obiskovalci drvijo na najetih zračnicah
vôdno mésto -ega -a s (ó, ẹ́)
večje središče z vodnim parkom, z več vrstami vodne zabave: graditi vodno mesto; odpreti vodno mesto; recepcija vodnega mesta; Zmogljivost vodnega mesta je 4000 obiskovalcev na dan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.