otopél otopéla otopélo tudi otopèl otopéla otopélo pridevnik [otopéu̯ otopéla otopélo] tudi [otopèu̯ otopéla otopélo] 1. ki ne reže, ne seka več dobro
2. ki je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: top 2.1. ki kaže, izraža tako neobčutljivost, brezvoljnost; SINONIMI: top
3. ki postane slabo odziven, manj učinkovit
ETIMOLOGIJA: ↑otopeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.