insolacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na insolacijo: insolacijska otoplitev
♦ med. insolacijski ekcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
júgoven -vna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju; južen: jugovno vreme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
júžen -žna -o prid., júžnejši (ú) - 1. nanašajoč se na jug:
- a) južni del, konec vasi; južni predeli dežele; južna Evropa; cesta obide mesto po južni strani; najjužnejša točka celine / južna stena, stran hiše; južno pobočje / južna smer / južna stran veter piha z južne strani z juga; na južno stran se razprostira polje na jug, proti jugu; na južni strani obdaja državo morje na jugu
// južni veter; južna železnica v stari Avstriji železniška proga od Dunaja do Trsta
// Južna Amerika - b) potovanje po južnih deželah; značilnosti južnih mest / modro južno nebo; vroče južno sonce / južne rastline; južno sadje / južni temperament južnjaški
- c) južni prebivalec / južni Slovani
- 2. nanašajoč se na otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju: južno vreme / južni dnevi / sneg postaja južen razmehčan, topeč se
- 3. ki leži od ekvatorja v smeri proti jugu: severna in južna polovica zemlje
♦ astr. Južni križ ozvezdje južne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; južna točka točka na obzornici, ki leži nasproti severišču; bot. južni srobot srobot s temno vijoličastimi cveti, ki raste na Primorskem, Clematis viticella; fiz. južni magnetni pol magnetni pol, ki se obrne proti jugu, če se magnet lahko vrti okoli navpične osi; geogr. južni pol; južni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem zimskem obratu navidezno premika; južni tečajnik; južna zemljepisna širina zemljepisna širina južno od ekvatorja; meteor. južni sneg sneg, ki pada pri temperaturi okoli 0° C
júžno prisl.: omenjeni kraji ležijo nekoliko južneje; razprostira se južno od Save / v povedni rabi danes je južno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
odjúga -e ž (ȗ) otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju: zunaj je nastopila odjuga / dvodnevna odjuga / taljenje snega ob odjugi; pren., ekspr. pričakovati politično odjugo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
otoplítev -tve ž (ȋ) glagolnik od otopliti: potrebna je otoplitev nog / Slovenijo je zajela nenadna otoplitev
♦ meteor. insolacijska otoplitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.