ovíti ovíjem dov. (í) 

1. 1. z navijanjem okrog česa zavarovati ali združiti: oviti cevi; oviti mlado drevje; oviti šopek s trakom / ovila si je šal okrog vratu
2. 2. nav. ekspr. biti, nahajati se okrog česa: mesto je ovila gosta megla / slak je ovil trto; fižol se je ovil okoli prekle
   // dati, položiti okrog česa: ovila mu je roko okrog pasu, vratu
3. 3. dati, narediti čemu ovitek: oviti knjigo, revijo
4. 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ovil jo je velik strah; srce se ji je ovilo v žalost
5. 5. z vitjem odstraniti tekočino: oviti perilo
   ● zastar. pot ovije okoli hriba zavije, je speljana; ekspr. oviti glavo z vencem dati venec na glavo; redko oviti lase v kito splesti, povezati

ovíti se star.  obleči se, zaviti se: ovil se je v suknjič
● trdneje se ga je ovila oklenila, se stisnila k njemu; ekspr. bič se je ovil okrog jetnikovih ramen zadel ga je udarec z bičem

ovít -a -o: vas je bila ovita v meglo; ovito drevje
● ekspr. izvor te družine je ovit v meglo še ni raziskan, jasen; knjiž. ta junak je ovit v mnogo anekdot o njem se pripoveduje, širi mnogo anekdot
♦ obrt. ovita petlja petlja (pri kvačkanju, pletenju), pri kateri se nit le ovije okrog kvačke, igle; ovito krilo krilo, pri katerem se sprednja ali zadnja dela križata in je zapeto samo v pasu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.