Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

klásje -a s (á)
več klasov, klasi: klasje že zori; rumeno klasje / klasje žeti; povezovati klasje v snope / pšenica gre v klasje / ječmenovo, pšenično klasje
 
ekspr. kupčija mu gre v klasje mu uspeva, se uspešno končuje
pšeníčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pšenico: pšenični klas; pšenična slama; pšenično zrno / pšenični kruh, zdrob; pšenična moka / imeti pšenične lase svetle z rumenim odtenkom
 
zool. pšenična mušica mušica, katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus
strníšče -a s (í)
1. njiva, na kateri je bilo požeto žito: preorati strnišče; kravo je pasel na strnišču / sejati repo po strnišču
// po žetvi preostali del žitnih stebel: pleti, puliti strnišče; visoko požeto strnišče / ajdovo, ječmenovo, pšenično strnišče
2. ekspr. neobrita brada: z roko se je pogladil po strnišču / obraz, porasel s sivim strniščem
zŕno -a s (ȓ)
1. vsako od semen, navadno v klasu, latu žit ali stroku stročnic, z nakopičenimi hranilnimi snovmi: zrna kalijo, zorijo; zrna že padajo iz klasov; luščiti zrna; debela, drobna, dolga, velika zrna; okroglo, podolgovato, tanko zrno; prazno, trdo, zdravo, zrelo zrno; fižol z belimi zrni; moknati del zrna / ajdovo, koruzno, proseno, pšenično zrno; grahovo, sojino zrno; majhen kot gorčično, makovo zrno / mleti, pražiti zrna ječmena, kave / žitna zrna
2. okrogel ali oglat, navadno majhen delec, drobec česa: iz kosa kremena narediti zrna; drobna, gladka, ploščata zrna; zrno peska, zlata; zrna soli, zdravila, zdroba; zrna toče / knjiž. zadelo ga je svinčeno zrno krogla, šibra
3. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: v trditvi je zrno resnice; v tem govorjenju ni bilo niti zrna pameti
● 
knjiž. ločiti zrno od plev ločiti, vzeti dobro iz slabega; preg. zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči
♦ 
agr. goleno, plevno zrno; bot. pelodno zrno tros pri semenovkah, v katerem nastaneta moški spolni celici; fot. zrna mikroskopsko majhni delci srebrove soli v emulziji, ki s svojo velikostjo vplivajo na kakovost in občutljivost filma; min. kristalno zrno kristal s pravilno notranjo zgradbo in nepravilno zunanjo obliko; um. ajdovo zrno okras v gotskem stavbarstvu v obliki ajdovega zrna

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

pšeníčno primer. prisl. (ȋ) ~ svetli lasje
pšenično.. prvi del podr. zlož. pšeničnolás
valôvje -a s, skup. (ȏ) rešiti se iz ~a; poud. pšenično ~ |pšenično polje|
zŕno -a s (ȓ) pšenično ~; ~a kave; poud. V tem je ~ resnice |nekaj|

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

píra -e ž
zọ̑na -e ž,

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

golę̑n 1., adj. 1) glatt (o zrnju): goleno zrno, t. j. pšenično, rženo (ne: ječmenovo, ovseno), g. kruh, iz pšenice in rži, brez primesi ječmena ali ovsa, C., Z.
oklę̑n, adj. = jeklen, stählern, Notr.; — gediegen, kernig, compact, V.-Cig., Cig. (T.), C.; okleno pšenično zrno, Ravn., Svet. (Rok.); — fest, stark: oklene kosti, C.; — oklen dovtip, ein kerniger Witz, Bes.
popijáš, m. neki kukec, velik kakor pšenično zrno, modre izpreminaste barve, po drevju mladike odjeda, Dol.
pšeníčən, -čna, adj. Weizen-; p. kruh; pšenična moka, slama; — pšenično govoriti, auf eine feine Art sprechen, Cig.; — pšenični čas, die Muße, Z.
stožína, f. 1) velik kol ali obsekano drevesce, okrog katerega se zdeva pšenično snopje ali omlačena slama, der Schoberstock, BlKr.; — 2) der Rüststamm, die Lantenne (arch.), h. t.-Cig. (T.); — 3) das Bugspriet, Jan. (H.).
zapȋrək, -rka, m. = pšenično in menda sploh žitno zrno v luskini, Sv. Duh (pri Krškem)-Erj. (Torb.); ječmen ostaja v zapirku, geht nicht auf, versitzt, V.-Cig.
zmečíti, -ím, vb. pf. weich machen, erweichen, aufweichen, Cig., Jan., ogr.-M.; pšenično zrnje v kljunu z., ogr.-Valj. (Rad); z. se, weich werden, Cig.
zŕnọ, n. 1) das einzelne Korn; točno z., das Hagelkorn; pšenično, ječmenovo z.; zlato, peščeno z., das Gold-, Sandkorn; z. soli, ein Körnchen Salz; debelega, drobnega zrna, grobkörnig, feinkörnig, Cig.; — 2) die einzelne Baumfrucht, C.; prve smokve so se prodajale zrno po 2 kr., SlN.; — 3) das Korn bei Münzen, Cig.; z. kakega novca, Cel. (Ar.); — der Gehalt der Erze, Jan.; — človek dobrega zrna (von festem Körperbau), Z.

Farmacevtski terminološki slovar

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

zŕno -a s

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čistˈčiːst -a -u prid.
Število zadetkov: 20