húbar -ja m (ȗ) nekdaj
1. kdor ima hubo: hubarji so pasli živino na skupnih pašnikih
2. najemni delavec na gozdnem posestvu: socialno vprašanje hubarjev in viničarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.

pášnik -a m (ȃ)
s travo porasel svet, namenjen za pašo: za vasjo je pašnik; ograditi pašnik z žico; na teh pašnikih se lahko preredi veliko živine; prostrani pašniki; plačilo za uporabo pašnika / dolinski, planinski pašnik; skupni, vaški pašnik; pašnik za govedo, ovce
♦ agr. čredinski pašnik z ograjenimi deli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.