Tiskanje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

acid -a cit. [êsid-] m (ȇ)
močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije; LSD: Svoj čas so LSD prodajali v raztopini, in sicer tako, da je kupec dobil kocko sladkorja ali pa košček pivnika, na katerega so kanili kapljico acida E ← agl. acid, prvotno 'kislina', ← frc. acide ← lat. acidus 'kisel'

adrenalínski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče; Smuk je adrenalinska disciplina, kjer se tekmovalci spustijo do limita, in zato terja tudi dobro mero zbranosti E ↑adrenalín

adrenalínski párk -ega -a m (ȋ, ȃ)
urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti: urediti adrenalinski park; adrenalinski park za deskarje; Adrenalinski parki so postali pomemben del sodobne turistične ponudbe

adrenalínski špórt -ega -a m (ȋ, ọ̑)
šport, za katerega je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Je ljubiteljica višine in adrenalinskih športov, saj je nekoč skakala s padalom, pa tudi letenje z zmajem ji ni tuje

afgáni -ja m (ȃ)
denarna enota Afganistana: Menjava afganijev bo težavna, ker centralna banka ne ve, koliko denarja je v obtoku, poleg tega pa v državi obstajajo kar tri vrste bankovcev E ← paštun. afgani po imenu države Afganistan

agresívnež -a m, člov. (ȋ)
napadalen, nasilen človek; agresivec: Policisti bodo agresivneža poslali k sodniku za prekrške, zaradi ogrožanja varnosti pa ga čaka tudi kazenska ovadba E ↑agresívni

ágriglíf -a m (ȃ-ȋ)
geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog: Ko jutro razkrije sinoči še neobstoječ, ob zori pa že docela izoblikovan nenavaden lik, se spet zastavi vprašanje, kaj agriglifi pravzaprav so, kdo jih oblikuje, kje, kako in zakaj to počne E ← agl. agriglyph iz lat. ager 'polje' + gr. glyphḗ 'zareza, vdolbina'

akústičniSSKJ -a -o prid. (ú)
ki je v zvezi s proizvajanjem zvoka na naraven način, brez elektronskega ojačenja: akustični instrument; akustična kitara; akustično glasbilo; Tradicionalna klasična, akustična glasba je romantični privilegij preteklega časa, elektronska glasba pa je sedanjost E (↑)akústika

akvizitêrstvo -a s (ȇ)
ponujanje, prodaja izdelkov, storitev po domovih in zbiranje naročil: Ni pretiranega zanimanja za akviziterstvo in prodajo knjig prek telefona, saj je delo plačano po učinku, pridobitev zaupanja pri kupcih pa zahteva veliko časa in potrpežljivosti E (↑)akvizitêr

alergogéni -a -o prid. (ẹ̑)
ki povzroča alergijo: alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo; Alergogeni cvetni prah je v zraku od sredine januarja, ko v toplih letih zacvetita leska in jelša, sezona pa se konča z ambrozijo v drugi polovici septembra E (↑)alergíja + (↑)gén

all inclusive -- -- cit. [ól inklúziu̯] v prid. rabi (ọ̑, ȗ)
ki vključuje v ceno še dodatne storitve, dodatno hrano, pijačo: all inclusive ponudba in ponudba all inclusive; Turčija in Tunizija sta privlačni zaradi ugodnih all inclusive programov, grški otoki pa zaradi zanimive zgodovine in utripa E ← agl. all-inclusive iz all 'vse' + (↑)inkluzívno

alternatívaSSKJ -e ž (ȋ)
1. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativna scena: Razstava se osredotoča predvsem na likovne manifestacije celjske alternative, ki se je rojevala v duhu rock glasbe tistega časa
2. dejavnost take skupine, navadno kulturna: festival alternative; denar za alternativo; Mesto in država sta alternativo voljna priznati za kulturo, nista pa ji pripravljena zagotoviti pogojev za nemoteno prakticiranje E ← nem. Alternative ← frc. alternative iz ↑alternatívni

amêriškiSSKJ -a -o prid. (ȇ)

amêriški slámnik -ega -a m (ȇ, ȃ)
zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških; ehinaceja: preparat iz ameriškega slamnika; Tudi pri nas je ameriški slamnik pozimi skoraj nepogrešljiv, njegovi pripravki pa najbolje prodajana zeliščna zdravila na svetu

analóg -a m (ọ̑)
1. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine; Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati analogi, ponaredki sira in drugih živil
2. analogen, podoben pojav ali predmet; analogonSSKJ: Marljiva kranjska čebelica, ki skrbi sama zase, je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca E ← gr. análogon 'kar je skladno, se ujema' iz (↑)analógen

animé -êja m (ẹ̑ ȇ)
japonski celovečerni risani film, za katerega so značilne temne obrobe oseb, predmetov in osebe z zelo velikimi očmi: Veliko je na Japonskem specializiranih trgovin z računalniškimi igrami, imajo pa tudi edino kinodvorano na svetu, v kateri vrtijo samo anime E ← agl. anime ← jap. anime, skrajšano iz anime(eshon) ← agl. animation, gl. (↑)animácija

anoreksíja -e ž (ȋ)
duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane: imeti anoreksijo; pojav anoreksije; razvoj anoreksije; Ljudje z anoreksijo so lahko povsem shirani, pa v ogledalu sami sebe še vedno vidijo, kot bi bili debeli E ← nlat. anorexia (nervosa) ← gr. anoreksía iz (↑)a... + tvor. od óreksis 'apetit, želja'

anoréktičarka -e ž, člov. (ẹ́)
ženska, ki ima anoreksijo; anoreksičarka: Bila je tipična anorektičarka, obsedeno je jahala nepretrgoma deset ur, ko tega ni več zmogla, pa je telovadila do onemoglosti E ↑anoréktik

antagonístSSKJ -a m (ȋ) farm.
snov, ki se veže na celični receptor tako, da zavira ali preprečuje biološko dogajanje v celici; blokator, zaviralec (1): antagonist kalcija; V dogovoru z zdravnikom je treba uporabljati klasična zdravila, ki nižajo krvni tlak, ali pa novejša, ki so antagonisti serotonina E ← poznolat. antagonista 'nasprotnik' ← gr. antagonistḗs

ántikomuníst -a m, člov. (ȃ-ȋ)
kdor je proti komunizmu; protikomunist: Nikoli nisem postal pravi antikomunist, pač pa samo kritik komunizma E (↑)anti... + (↑)komuníst

ántinátovec -vca m, člov. (ȃ-ȃ)
kdor je proti Natu; protinatovec: Sicer pa niso dobro organizirani samo pronatovci, temveč tudi antinatovci, tisti, ki vstopu v Nato izrecno nasprotujejo E (↑)anti... + ↑nátovec

ántioksidacíjski -a -o in ántioksidácijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-á) kem.
ki se nanaša na preprečevanje ali zaviranje oksidacije druge snovi; antioksidantski (1): antioksidacijski učinek; antioksidacijske lastnosti; Med drugimi učinki ingverja velja posebej omeniti njegovo močno antioksidacijsko delovanje, preprečevanje nastajanja krvnih strdkov, pa tudi njegovo protivnetno učinkovanje E (↑)anti... + (↑)oksidacíjski

apnêja -e ž (ȇ) med.
začasna prekinitev dihanja, zlasti med spanjem: Pogosto so vzrok nespečnosti apneje v spanju, to pomeni prenehanje dihanja za vsaj deset sekund, ponavadi pa trajajo 30 do 40 sekund ali celo dlje E ← nlat. apnoea ← gr. ápnoia 'brezvetrje, odsotnost dihanja'

apreciácija -e [aprecijacija] ž (á) fin.
dvig kupne moči ene valute, izražen z drugo valuto: ustaviti apreciacijo; realna apreciacija; Zmerna ali nizka inflacija se lahko dodatno zniža z višjo obrestno mero in apreciacijo valute, oboje pa običajno znižuje gospodarsko rast E ← agl. appreciation iz stfrc. apprécier < poznolat. appretiāre 'oceniti kakovost'

asertíven -vna -o prid. (ȋ)
1. trden, odločen: Nekatere ženske skušajo na asertiven, trden, podjeten način izraziti svoj jaz
2. psih. ki odločno zastopa sebe, svoje interese, ob tem pa spoštuje tudi druge: asertivno vedenje; Asertiven človek se zna vživeti tudi v druge E ← agl. assertive iz assert 'izjaviti, zahtevati' iz lat. asserere v pomenu 'zahtevati, vztrajati'

atašêjka -e ž, člov. (ȇ)
članica diplomatskega predstavništva kot strokovnjakinja za določeno področje: kulturna atašejka; Pred dvema letoma je v Ljubljano prišla kot atašejka za kulturo na ruskem veleposlaništvu, danes pa se vrača v Moskvo E (↑)atašé

ávdioknjíga -e [au̯dijoknjiga] ž (ȃ-í)
obsežnejše literarno besedilo, ki je posneto na nosilec zvoka, navadno na CD-ploščo: izdajati avdioknjige; Na trgu je čedalje več digitalnih in avdioknjig, lahko pa si jih kar sami naložimo z interneta E (↑)avdio... + (↑)knjíga

avtíst -a m, člov. (ȋ) psiht.
kdor ima avtizem: Avtisti vidjo podrobnosti, ne pa cele slike in pogosto zgrešijo povezave med elementi, ki se zdijo drugim samoumevne E ← nem. Autist k (↑)avtízem

bánčniSSKJ -a -o prid. (ȃ)

bánčna kártica -e -e ž (ȃ, ȃ)
plastična kartica z magnetnim trakom, vdelanim čipom ali obojim, ki se uporablja za brezgotovinsko poslovanje, dviganje in polaganje gotovine: ponarejena bančna kartica; ukradena bančna kartica; zloraba bančne kartice; Ponekod celo z bančno kartico ali s čekom, ki za porabnika pomeni takojšnjo obremenitev računa, trgovcu pa zagotavlja ustrezno hitro plačilo, ni bilo mogoče uveljavljati popusta

bánčni avtomát -ega -a m (ȃ, ȃ)
avtomatska elektronska naprava, s pomočjo katere imetnik določenih plačilnih kartic sam dviguje gotovino z bančnega računa in opravlja nekatere druge denarne posle; bankomatSSKJ: Vsestranskost bančnih avtomatov in omrežij danes omogoča, da gremo na čisto drug konec sveta brez vsakršne gotovine in jo še vedno lahko dobimo ob vsaki uri

bankírSSKJ -ja m, člov. (í)
kdor se poklicno ukvarja z bančništvom: centralni bankir; tuji bankir; Nekateri bankirji niso naklonjeni stališču, da državnega primanjkljaja v menjavi blaga in storitev z ostalim svetom ni ali pa je drugorazredni problem E ← nem. Bankier ← frc. banquier iz (↑)bánka

basmáti1 -ja m (ȃ)
dolgozrnati riž iz Indije in Pakistana z značilnim vonjem: Oluščen beli riž ima visok glikemični indeks, druge vrste riža, kot so basmati, divji riž, rjavi riž, pa nizkega E ← nem. Basmati, agl. basmati ← hind. bāsmatī 'dišeč, aromatičen'

basmáti2 -- v prid. rabi
Divji in basmati riž je treba kuhati posebej, saj je čas za pripravo prvega daljši

benchmark -a cit. [bênčmárk] m (ȇ-ȃ)
1. fin. osnovno merilo, dobljeno iz primerjalnega ocenjevanja znotraj kake dejavnosti, panoge: Za izboljšanje likvidnosti se pripravljajo dolžniški instrumenti, ki bi Evropi omogočili pritegniti več tujih likvidnih sredstev, hkrati pa bi bili primerno merilo oz. benchmark za ocenjevanje stanja na trgu
2. rač. program za preizkušanje zmogljivosti posameznih podsklopov računalnika, programske opreme: Zaradi hitrega razvoja izdelovalci benchmarkov težko držijo korak s proizvajalci E ← agl. benchmark iz bench '(sodniška) klop' + mark 'znak'

bencínar -ja m, živ. (ȋ) pog.
avtomobil na bencinski pogon; bencinec: Delež tistih, ki bi kupili avto na bencin, je večji med urbanim prebivalstvom: le tretjina meščanov bi kupila dizla, 64 odstotkov pa bi se jih odločilo za bencinarja E (↑)bencín

bencínec -nca m, živ. (ȋ) pog.
avtomobil na bencinski pogon; bencinar: Nekateri dizli se lahko brez zadrege primerjajo z najmočnejšimi bencinci, povrhu pa so velikokrat prožnejši, skromnejši pri porabi in prijaznejši do okolja E (↑)bencín

bermúde -múd ž mn. (ȗ)
kratke, skoraj dokolenske hlače; bermuda hlačeSSKJ, bermudkeSSKJ: V kampusih nekaterih elitnih univerz je bilo nekdaj oblačenje resno, danes pa je bolj sproščeno, čeprav pisanih bermud in lisastih poletnih srajc vendarle ne bi sprejeli brez rahlega presenečenja E prenarejeno iz agl. Bermuda shorts, prvotno 'oblačilo, ki ga nosijo britanski vojaki na Bermudih', po otočju Bermuda 'Bermudi' in shorts 'kratke hlače'

besedilopísec -sca m, člov. (ȋ)
kdor piše besedila za različne glasbene izvajalce; tekstopisec: Moja izkušnja s slovensko popularno glasbo pa je, da ne manjka ne izvajalcev ne drugih ustvarjalcev, vštevši besedilopisce, ki odlično jadrajo v slovenščini E iz písec besedíla

bíblioterapíja -e [biblijoterapija] ž (ȋ-ȋ) med.
zdravljenje, zlasti čustvenih težav, z branjem ustreznih knjig: Razvojna interaktivna biblioterapija pomeni uporabo literature, pogovor o njej in kreativno pisanje kot pomoč pri rasti in razvoju pa tudi kot preventivo za mentalno zdravje E ← agl. bibliotherapy iz gr. biblíon 'knjiga' + (↑)terapíja

bilirubín -a m (ȋ) biokem.
žolčno barvilo rdečkastorumene barve: Povečana vsebnost bilirubina v krvi je običajna pri zlatenici novorojencev, bilirubin pa je normalen produkt razkroja rdečih krvnih celic, ki se odstrani iz telesa s pomočjo jeter E ← nlat. bilirubin iz bilis 'žolč' + tvor. od rubēre 'rdečeti'

bílokácija -e ž (ȋ-á)
pojavitev iste osebe hkrati na dveh ali več krajih: Znan je bil tudi po tem, da je v svojih pridigah okrcal napake duhovnikov in škofov, po pričevanju očividcev pa je imel dar bilokacije E ← nem. Bilokation, nlat. bilocatio iz (↑)bi… + (↑)lokácija

bíométrični -a -o [bijometrični] prid. (ȋ-ẹ́)
ki je v zvezi z biometrijo: biometrični podatki; biometrični potni list; biometrične značilnosti; Na biometričnem čipu, vdelanem v kartico, sta shranjena še dva prstna odtisa, ki pa sta vidna le s posebnim čitalnikom E ↑bíométrika

bíoplín -a [bijoplin] m (ȋ-ȋ)
plin, ki nastane pri razgradnji organskih snovi in se lahko uporablja kot vir energije: proizvodnja bioplina; elektrarna na bioplin; Bioplin, ki bo nastajal pri vrenju živalskih iztrebkov, bo zagotavljal do dva megavata električne energije, elektrarna pa bo skrbela tudi za ogrevanje vode in zalagala okoliške kmete s kakovostnim gnojilom E ↑bío… + (↑)plín

bíoterapévt -a [bijoterapeu̯t] m, člov. (ȋ-ẹ̑)
strokovnjak za bioterapijo: Nekdanji metalec kladiva, nato pa trener, maser in fizioterapevt je združil vse metode in kot bioterapevt delal z mnogimi vrhunskimi športniki E po zgledu agl. biotherapist iz ↑bío… + (↑)terapévt

blefêrstvo -a s (ȇ) pog.
blefersko vedenje, ravnanje: Nekoč ga je zagovarjal in branil, zdaj pa je menda sit njegovega bleferstva E (↑)blufêr

blôg -a in blóg -a m (ȏ; ọ̑)
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; spletni dnevnik: pisanje bloga; Moral bo raziskovati otok, veliko plavati in se potapljati ter o vsem tem pisati v blogu E ← agl. blog, skrajšano iz weblog iz web 'mreža, splet' + log v pomenu 'dnevnik'

blokêr -ja m, člov. (ȇ) šport.
igralec, zlasti pri odbojki, ki preprečuje napad nasprotnih igralcev: reprezentančni bloker; srednji bloker; Evropsko prvenstvo je zaključil kot najuspešnejši bloker na tekmah, po povratku domov pa se je moral preko noči privaditi na klubski režim dela E ← agl. blocker iz (↑)blokírati

bodyguard -a cit. [bôdigárd-] in bôdigárd -a m, člov. (ȏ-ȃ)
telesni stražar: Za njihov popolni mir oziroma klavzuro pa so pred vsakimi vrati skrbeli najmanj trije bodyguardi | Lastnikov bodigard je čofnil po nosu enega od najemnikov lokala E ← agl. bodyguard iz body 'telo' + guard 'stražar'

bolníškooskŕbni -a -o [bou̯niškooskərbni] prid. (ȋ-ȓ)
ki se nanaša na bolniško oskrbo: Bolniškooskrbni dan ne odseva vedno realnih stroškov: ti so za bolnika z zahtevno operacijo lahko tudi desetkrat višji kot pri enostavnejši, pa čeprav bolnika enako dolgo ostaneta v bolnišnici E iz bolníška oskŕba

bolónjskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na enotni evropski sistem visokošolskega izobraževanja, ki predvideva medsebojno primerljivost študijskih programov: novi bolonjski programi; bolonjski sistem; Diplomiranci na prvi bolonjski stopnji imajo v svojem nazivu pred imenom napisano le dipl. (ne univ. dipl.), na drugi stopnji pridobijo naslov magister, na tretji pa doktor znanosti E po italijanskem mestu Bologna, kjer so leta 1999 ministri evropskih držav podpisali deklaracijo o reformi sistema visokošolskega izobraževanja

bolónjska refórma -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
reforma s istema visokošolskega izobraževanja, ki se je na podlagi Bolonjske deklaracije na slovenskih univerzah postopoma uvajala od leta 2005: uresničevanje bolonjske reforme; Bolonjska reforma naj bi povečala učinkovitost in kakovost našega študija ter omogočila, da bi se diplomirani strokovnjaki z različnih univerz lahko zaposlovali v vseh evropskih državah

bórdanje -a s (ọ̑) pog.
šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; deskanje (2), snowboard (2), snowboarding: Bordanje je čedalje bolj priljubljeno, snega pa je vse manj E ↑bórd

botulín -a m (ȋ)
1. strup bakterije Clostridium botulinum, ki ob zaužitju povzroča botulizem: Pred leti so našli nekaj strupenega v majonezi, pred časom pa so v premazu za tiramisu odkrili botulin, ki menda povzroča huda obolenja
2. farm. strup bakterije Clostridium botulinum, ki je v majhnih odmerkih rabljen kot zdravilo pri povečanem delovanju mišic ali žlez; botoks: Na spletnih klepetalnicah ugledna zdravniška imena svetujejo odstranjevanje lojnih žlez ali vsaj vbrizgavanje botulina, ki bo za določen čas – običajno tri mesece – omrtvičil žleze E po bakteriji Clostridium botulinum

brezcestnínski -a -o prid. (ȋ)
ki je brez plačila cestnine: Avtocesta naj ne bi poslabšala njihovih življenjskih razmer, pričakujejo pa tudi vzporedno brezcestninsko cesto, kakršne imajo drugje po državi E iz brez cestníne

brezvéznost -i ž (ẹ̑) ekspr.
nesmiselnost, nepotrebnost: Ljudje so običajno zelo razočarani nad Ameriko, ko se vozijo po puščavi in pričakujejo kakšno izjemno glasbo iz radia, slišijo pa same brezveznosti E iz brez véze po zgledu hrv. bèzveznōst

brkljálnik -a m (ȃ)
program za pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskalnik: Vsakič, ko se naš spletni brkljalnik poveže s kakim spletnim naslovom, sporoči podatke o našem internetnem naslovu, ponavadi pa še o tipu brkljalnika in operacijskem sistemu našega računalnika E (↑)brkljáti

brskálni -a -o prid. (ȃ)
ki je v zvezi z brskanjem, pregledovanjem strani na svetovnem spletu: brskalne navade; Omogočimo lahko tudi pošiljanje elektronske pošte in tiskanje iz brskalnega okolja, določimo pa lahko tudi seznam spletnih strani, ki jih brskalnik ciklično prikazuje v času nedejavnosti E ↑bŕskati

bušízem -zma in bushizem -zma cit. [bušízəm] m (ī)
1. ekspr. beseda ali besedna zveza, značilna za ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega, navadno nesmiselna ali neumna: Če bi se Bush z vsakim bušizmom postaral za sekundo, bi bil zdaj že starejši od ameriške neodvisnosti
2. politika ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega: Od druge svetovne vojne, sploh pa zadnjih deset let zahodne globalizacije planeta z vrhuncem v bušizmu, ki se očitno nadaljuje v obamaizem, se je svet zelo spremenil E po ameriškem predsedniku Georgeu Walkerju Bushu (1946–)

cánkar -ja m, živ. (á) pog., v letih od 1991 do 2007
bankovec za deset tisoč slovenskih tolarjev: ponarejeni cankarji; Med kupci je bilo tudi znatno število takih, ki so s cankarjem poskušali kupiti škatlico cigaret, nazaj pa so dobili kar lep kupček evrov E po pisatelju Ivanu Cankarju (1876–1918), upodobljenem na bankovcu

casting -a cit. [kásting-] in kásting -a m (ȃ)
1. izbira igralcev, udeležencev in nastopajočih, zlasti v športu, gledališču in manekenstvu, in razdeljevanje vlog: Napisala sem scenarij, napravila casting in film posnela s študenti igre | Kadar delam, sicer vem, da imam snemanje recimo dva dni, da začnem ob devetih, končam ob šestih ali pa tudi ob devetih, pri kastingih pa nikoli ne veš
2. športni ribolov, pri katerem se z obale, brega meče ribiška vrvica v vodo; ribolov z obale: Najprej je treba povedati, da je casting tekmovalna panoga, ki izhaja iz ribolova, tekmovalne discipline pa potekajo na suhem in ne v vodi | Slovensko zastopstvo v kastingu se je z nedavnega svetovnega prvenstva v Švici domov vrnilo z zlato in srebrno kolajno E ← agl. casting iz cast 'metati, snuti, zamišljati si'

catering -a cit. [kêtering-] in kêtering -a m (ȇ)
gostinska dejavnost, ki se ukvarja s pripravo in postrežbo jedi, pijače po naročilu na različnih prireditvah, ob različnih priložnostih: Gostom je na voljo bar, ob prireditvah pa nudijo tudi kulinarične pogostitve v sodelovanju z zunanjo družbo za catering | Podjetje je razširilo svojo dejavnost še na področje gostinstva (slaščičarstvo, ketering) in izobraževanje krupjejev E ← agl. catering iz cater 'dobaviti, priskrbeti'

chi -ja cit. [čí] in čí -ja m (ȋ)
univerzalna kozmična energija v taoizmu: Dobri stari sprehod po gozdu je v poplavi zena, chija, jina in janga nekoliko iz mode, svoje zdravilne moči pa naj ne bi izgubil | Či je vitalna energija, ki prežema vse, kar je živega E ← agl. chi ← kit. qì

cvetétiSSKJ -ím nedov. (ẹ́ í) v 3. os, zlasti v zvezi z morje, jezero
biti, postajati rdeče, zeleno, rjavo obarvan zaradi pojava namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, kar je posledica čezmernega organskega onesnaževanja: Morje cveti in cveti, kopanje pa je možno le ob zgodnjih jutranjih urah, morda tja nekje do dvanajste E (↑)cvét

čákra -e ž (ȃ) v indijski filozofiji
vsaka od sedmih posebno občutljivih točk v človeškem telesu, pomembnih za njegovo delovanje: srčna čakra; Avra se združuje v več plasti, vsaka plast je povezana s čakrami, te pa so povezane z organi v telesu E ← agl. chakra ← stind. cakra- 'kolo, krog'

časôvnica -e ž (ȏ)
1. grafični prikaz vnaprej časovno opredeljenega, določenega poteka česa: pregledna časovnica; časovnica za izvedbo reform; Marsikdo bi si želel kakšno informacijo o nastopajočih, ne nazadnje se to spodobi že zaradi spoštovanja do glasbenikov, in program s časovnico
2. vnaprej časovno opredeljen, določen potek česa: Če bi se takrat pogovori zavlekli v naslednje leto, bi lahko prišlo do dodatnih zapletov, tako pa je bila časovnica idealna
3. delovno polje v računalniškem programu za obdelavo videa, kjer so v časovnem zaporedju razvrščeni slikovni in zvočni posnetki; timeline (1): Ko imamo v oknu časovnice zbrane vse videoposnetke, jih je treba razdeliti na posamezne kadre
4. podstran nekaterih spletnih aplikacij, kjer so v časovnem zaporedju prikazana obvestila, na katera je uporabnik naročen; timeline (2): Uporabnikom, ki se nam zdijo zanimivi, sledimo, to pa pomeni, da se na naši domači časovnici poleg lastnih pojavljajo tudi objave teh uporabnikov E (↑)časóven

čípni -a -o prid. (ȋ)
ki je v zvezi s čipom; čip: čipni zapis; čipna tehnologija E ↑číp

čípna kártica -e -e ž (ȋ, ȃ)
plastična kartica, na kateri so podatki shranjeni v čipu; čip kartica: telefonska čipna kartica; čipna kartica zdravstvenega zavarovanja; V povprečju je čipna kartica precej dražja od navadne, odstotek pa je odvisen od vrste čipa ter pogodbe med banko in dobaviteljem kartic

čútnonazóren -rna -o prid. (ū-ọ́ ū-ọ̄ ū-ọ́)
ki je v zvezi s čutno nazornostjo: čutnonazoren jezik; Vrnil se je k priljubljenim temam in jim dal vidno, čutnonazorno podobo E iz čútni názor

čútnonazórno prisl. (ū-ọ́)
čutnonazorno prepričati; S filmom sveta sicer ne spreminjamo, lahko pa ga z njim čutnonazorno predstavimo

daljínec -nca m, živ. (ȋ)
(elektronska) priprava za avtomatsko krmiljenje elektronskih naprav, zlasti televizorja; daljinski upravljalnik: univerzalni daljinec; prižgati televizor z daljincem; Novi radijski sprejemnik je dostopen z daljincem, programe pa lahko zavrtimo nekaj sekund nazaj oziroma shranimo na disk E univerbizirano iz daljínski upravljálnik

dávčniSSKJ -a -o prid. (á)

dávčna oáza -e -e ž (á, ȃ)
država ali del države, kjer pravni red predpisuje nizke ali ničelne davke za dejavnosti: ukrepi proti davčnim oazam; Zaradi strahu pred političnim dogajanjem se z davčnimi oazami zakriva izvor kapitala, hkrati pa se investitorji izognejo plačevanju davkov doma

dávčna števílka -e -e ž (á, ȋ)
identifikacijska številka davčnega zavezanca v davčnem registru države, katere državljan je: sporočiti davčno številko; fotokopija davčne številke; Po sprejetju zakona bomo morali uporabniki pri bančnem poslovanju med drugim predložiti davčno številko

deadline -na cit. [dêdlajn] m (ȇ)
končni rok, čas, do katerega je treba končati kako delo; skrajni rok: Zmerom je na obzorju kak nov deadline: prevesti moram sinopsis, pa napisati novo izjavo, pa v scenarij vnesti zadnje popravke E ← agl. deadline 'končni rok', morda iz vojaškega žargona; v ameriški državljanski vojni je bil izraz v rabi v zaporih v pomenu 'črta, ki se je ne sme prestopiti', dobesedno 'smrtna črta', iz dead 'mrtev' + line 'črta'

dejávnica -e ž (ȃ)
1. kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; dejavnikSSKJ, faktorSSKJ: Na skupni tiskovni konferenci sta ocenila odnose med državama in menila, da so zelo dobri, z zadovoljstvom pa poudarila, da sta Romunija in Slovenija pomembni dejavnici stabilnosti v Evropi
2. organizirano spoznavanje kakega področja udejstvovanja z aktivno dejavnostjo udeležencev in obiskovalcev; delavnica, workshop: Likovne dejavnice bodo v galeriji sklenili 12. novembra s predavanjem znanega arhitekta E (↑)dejáven

dekofeinizírani -a -o prid. (ȋ)
ki ima odvzet, odstranjen kofein: Kofein v kavi je razlog, da se ji nekateri ljudje popolnoma izogibajo ali pa uživajo dekofeinizirano različico E iz dekofeinizírati iz (↑)de… + (↑)kofeín

delojemálski -a -o [delojemau̯ski] prid. (ȃ)
ki se nanaša na delojemalce: delojemalske organizacije; Kljub nenehnim prizadevanjem delodajalske vladne in delojemalske strani se zadeve vse bolj zapletajo, rešitev pa ni videti E (↑)delojemálec

deminírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odstraniti mine, zlasti z minskih polj; razminirati: Nihče ne trdi, da bodo ti stroji sami deminirali, vendar pa naredijo teren bolj prijazen za odkrivanje min E ← frc. déminer iz (↑)de… + (↑)minírati

demotivírati -am nedov. in dov. (ȋ)
povzročati, da je kdo brez spodbude, navdušenja: Nasprotniki reforme sodijo, da se v načrtu skrivajo nevarnosti za univerzitetno demokracijo, to pa da bo prej demotiviralo univerzitetne učitelje, kot pa jih pripravilo k učinkovitejšemu delu E (↑)de… + (↑)motivírati

desétdnévni -a -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
ki traja deset dni: desetdnevne počitnice; Rok za oddajo ponudb se je iztekel prejšnji petek, zdaj pa teče desetdnevni rok za morebitne pritožbe E iz desét dní

desétdnévna vôjna -e -e ž (ẹ̑-ẹ̑, ó)
vojna za osamosvojitev Slovenije leta 1991: Naslednji dan se je začela desetdnevna vojna za Slovenijo, v kateri so padli štirje teritorialci, štirje miličniki in 15 civilistov ter 39 vojakov JLA

dèskanje -a s (ə̏)
1. šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; jadranje na deski, surfanje (1), windsurfing: Jezero je dolgo 40 kilometrov, okoli njega pa rastejo turistični bungalovi, ob katerih ponujajo ribarjenje, deskanje in vožnjo s čolni
// šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra; surfanje (1//): deskanje na valovih; Pogrešam deskanje, saj je čudovit občutek drseti po valovih s kakšnimi 80 kilometri na uro
2. šport, pri katerem se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordanje, snowboard (2), snowboarding: deskanje na snegu; Deskanje postaja vedno bolj priljubljen zimski šport, poln adrenalina, energije in akcije
3. pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskanje, surfanje (2): spletno deskanje; Visoka tehnologija deskanja, videoiger in mobitelefonije večine državljanov na razvitem severu ne osvobaja, temveč jim samo malce hitreje prazni žepe, državi pa omogoča še temeljitejši nadzor nad njimi E (↑)dèskati

dèskatiSSKJ -am nedov. (ə̏)
1. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra: Večina jadralcev na deski prebiva kar v mali mehiški vasici, kjer živijo odklopljeno, skromno življenje, saj lahko nemoteno deskajo na enem najboljših krajev na Zemlji
// ukvarjati se s športom, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra: Če deskamo na valovih po južnih morjih, moramo vedeti, da nas kakšen val utegne pokopati, pa tudi morskim psom se ne moremo povsem izogniti
2. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu; bordati: naučiti se deskati na snegu; Med zimskim dopustom je šel deskat na sneg
3. pregledovati strani na svetovnem spletu; brskati, surfati: deskati po spletnem omrežju; deskati po svetovnem spletu; Uporabniki so dolžni deskati po medmrežju skrbno in previdno, saj v celoti odgovarjajo za svojo telekomunikacijsko opremo E (↑)deskà

detabuizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. dopustiti, da se kaj kritično obravnava: Ni mogoče pričakovati, da bi o tem občutljivem vprašanju kdaj dosegli popolno soglasje, zato je prav, da se o tem odkrito spregovori, da se detabuizira tema, ki ljudi vznemirja že precej časa
2. narediti, da kaj ni več skrivana, prikrivana stvar: detabuizirati smrt; Revija naj bi povezala strokovnjake z različnih področij in laike, z njo pa naj bi med drugim poskusili detabuizirati samomor in samomorilsko vedenje E ← nem. detabuisieren iz (↑)de… + (↑)tabú

detoksikácija -e ž (á)
odstranjevanje strupov zlasti iz telesa; razstrupitevSSKJ, razstrupljanjeSSKJ, razstrupljevanjeSSKJ: detoksikacija telesa; Ena zadnjih modnih muh je detoksikacija: čiščenje telesa pride prav pred zabavo, da ustvarimo čim bolj zdrav videz, predvsem pa po njej, da iz jeter, črevesja in kože odstranimo strupe, ki smo jih vnesli v telo
// postopek nadzorovanega opuščanja uživanja droge: program detoksikacije; Na oddelku za detoksikacijo centra za mentalno zdravje so v preteklih treh letih bolnišnično zdravili 250 pacientov, 878 pacientov pa so obravnavali ambulantno E ← agl. detoxication iz (↑)de… + tvor. od toxic 'strupen'

devícaSSKJ -e ž, člov. (í)
kdor je rojen v astrološkem znamenju device: Tolstoj je bil devica, Poe riba, Marx in Freud pa sta bila rojena v znamenju bika E = stcslov. děvica, hrv. djèvica, strus. devíca, stčeš. děvice < slovan. *děvica iz *děva 'mlada ženska' < ide. *dhoh1i-u̯ah2 'doječa' iz korena *dheh1i- 'dojiti'

diabetologíja -e [dijabetologija] ž (ȋ) med.
veda o sladkorni bolezni: Na lanskem srečanju so si za glavno temo izbrali motnje hranjenja pri sladkorni bolezni, govorili pa so tudi o novostih s področja diabetologije E ↑diabetológ

dídžêj -a m, člov. (ȋ-ȇ)
1. kdor izbira, organizira in predvaja glasbo ter dodaja komentarje, navadno v diskoklubih, na radiu; diskdžokej (1), DJ (1): radijski didžej; V mladosti je nekaj let preigraval kitaro, nato pa se seznanil z elektronsko glasbo in začel nastopati kot didžej
2. poustvarjalec elektronske glasbe s tehniko mešanja izvornih glasb; diskdžokej (2), DJ (2): S produkcijskim prvencem, ki mu je pripadel naziv prve slovenske progresivne plošče, sta pritegnila pozornost didžejev svetovnega formata E ← agl. deejay po izgovoru kratice DJ za ↑dískdžôkej

díler -ja in dealer -ja cit. [díler] m, člov. (í) pog.
1. (poulični) (pre)prodajalec, razpečevalec mamil: Resen diler bo pokvarjeno robo vrgel stran, kakšen drugi pa jo bo prodal za vsako ceno
2. (prodajni) posrednik: slovenski Fiatov diler; Pred kratkim sem v krogih priznanih stripovskih dilerjev spraševal po Zvitorepcu E ← agl. dealer iz (↑)dílati

díoksínski -a -o prid. (ȋ-ȋ)
ki se nanaša na dioksin: dioksinski škandal; dioksinska kokoš; dioksinsko tveganje; Pri zaužitju večje količine dioksinskih primesi v hrani se pokažejo značilni znaki zastrupitve: slabost, bruhanje, bolečine v mišicah, med tako imenovanimi lokalnimi znaki pa je še draženje kože, oči in sluznic E ↑díoksín

diskáč -a m (á) pog.
nočni lokal, zlasti za mlade, v katerem se pleše ob popularni glasbi; diskoSSKJ, diskoteka: S sošolci je imela dobre odnose, rada je hodila plesat v diskač, za posedanje po barih pa ni razmetavala svojega časa E ← hrv., srb. dȉskāć iz (↑)diskotéka

diskóntSSKJ -a m (ọ̑)
prodajalna, v kateri se blago prodaja po nižjih cenah, navadno vezanih na nakup večje količine blaga iste vrste: Nekoč so v diskontih kupovale predvsem družine in ljudje z nizkimi prejemki, zdaj pa tudi premožni E ← nem. Diskont ← stit. disconto 'popust' iz srlat. discomputāre 'odračunati'

diskóntniSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
ki je v zvezi s prodajo blaga po nižjih cenah, navadno vezanih na nakup večje količine iste vrste blaga: diskontna prodajalna; Kaviar, in to le pristni, bi smele prodajati samo specializirane trgovine, nikoli pa supermarketi po diskontnih cenah, pravijo strokovnjaki E ↑diskónt

diskriminatórnost -i ž (ọ̄)
1. lastnost, značilnost diskriminatornega: Pravilnik v ničemer ne zmanjšuje diskriminacije, pač pa je samo še enkrat pokazal na diskriminatornost zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti
2. dajanje, priznavanje manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: Novela zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih z biomedicinsko pomočjo odpravlja diskriminatornost samskih žensk E (↑)diskriminatóren

diverzitéta -e ž (ẹ̑)
pojavljanje v različnih oblikah, različnih vrstah; raznovrstnostSSKJ: Ena izmed možnih metod izbora, ki pa na Barju ne postreže z uporabnimi rezultati, daje prednost površinam z nadpovprečno diverziteto ptic E ← nem. Diversität ← lat. dīversitās iz dīversus 'različen'

dizájnerski -a -o prid. (á)
ki se nanaša na dizajnerje ali dizajnerstvo: dizajnerska oblačila; Ponoči mesto zaživi v povsem drugi luči: po ulicah se sprehajajo mladeniči, oblečeni po zadnji dizajnerski modi E ↑dizájner

dizájnersko prisl. (á)
V kopalnicah sta tako banja kot tuš, pa tudi opremljene so prav dizajnersko, kot je navada v dražjih hotelih

dizajnírati -am nedov. in dov. (ȋ)
dajati predmetu obliko z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; oblikovatiSSKJ: Stene galerije so krasila dela nadrealističnih slikarjev, znani arhitekt pa je za dvorano dizajniral luči E (↑)dizájn

dobrodélnež -a m, člov. (ẹ̑)
kdor dela dobra, človekoljubna dela; dobrodelnikSSKJ: Bil je velik pristaš homeopatije, spiritualizma in okultizma, pa tudi velik dobrodelnež in nikoli ni skrival svojih simpatij do socialističnih idej E (↑)dobrodélen

domáčiSSKJ -a -e prid. (á)

domáča strán -e -í ž (á, ȃ ȋ) rač.
spletna stran z vsebino določene osebe, podjetja: izdelati domačo stran; obiskovati domačo stran; Domače strani so urejene po temah, izbiramo pa lahko med desetimi: od umetnosti in zabave prek športa in potovanj do novic in tehnologije

domáči stúdio -ega -a [studijo] m (á, ú)
ustrezno tehnično opremljeni prostori v domači hiši, domačem stanovanju za snemanje (glasbe): Vokale sem posnel v domačem studiu, ki sem si ga uredil v garaži svojega doma

domáči vídeo -ega -a m (á, ȋ)
videoposnetki, narejeni s snemalno opremo za domačo rabo, namenjeni predvajanju v domači hiši, domačem stanovanju: Hotel sem, da je sproščena, kot da bi snemali družinski domači video, hkrati pa je morala biti zelo prepričljiva

donácijski -a -o prid. (á)
ki je v zvezi z donacijo (1): donacijski sklad; donacijska konferenca; donacijska pogodba; Za ureditev dotrajanih prostorov so namenili 33.000 evrov, zdaj pa zbirajo še donacijska sredstva za novo opremo E ↑donácija

dónor -ja m (ọ́)
1. člov. med. kdor daruje svoje telesne organe ali spolne celice; dajalecSSKJ, darovalecSSKJ: Čeprav je v Aziji največ posmrtnih donorjev na število prebivalcev ravno v Singapurju, dve tretjini prebivalstva še vedno odločno zavračata možnost, da bi dali svoje organe
2. vet. žival, zlasti govedo, ki da spolne celice: živali donorji
3. kem. atom ali molekula, ki odda enega ali več elektronov drugi snovi: donor dušika; V vodnem tetraedru je osrednja vodna molekula vedno donor, sosednji dve molekuli pa sta akceptorja vodika v vodikovi vezi E ← agl. donor ← stfrc. doneur < lat. dōnātor iz dōnāre 'darovati'

dónorka -e ž (ọ́)
1. člov. med. ženska, ki daruje svoje telesne organe ali spolne celice; dajalkaSSKJ, darovalkaSSKJ: S posebnim postopkom se odvzame jedro jajčne celice ženske, ki po naravni poti ne more zanositi, v izpraznjeno mesto pa se vstavi jajčno celico donorke
2. vet. samica živali, zlasti goveda, ki daje spolne celice ali zarodke: krava donorka E ↑dónor

dopingíranec -nca m, člov. (ȋ)
kdor jemlje, uživa nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Športnik brez dopinga dokazuje tisto, kar človek zmore po naravni poti, pri dopingirancu pa naj bi šlo predvsem za dokazovanje, kako dobro uporabljena ukana deluje E ↑dopingíran

dopingírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. dajati nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Vodilne može omenjenega kluba preiskovalci bremenijo, da so sistematično dopingirali svoje nogometaše vse od leta 1990
2. ekspr. povzročati prekomerno rast, povečanje česa: Po podražitvah nafte v letih 1999 in 2000 so v prvih šestih mesecih letos inflacijo dopingirale visoke cene hrane E (↑)dóping

dopingírati se -am se nedov. (ȋ)
jemati, uživati nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Če si mentalno in tehnično boljši od tekmeca, boš zmagal, pa tudi če se nasprotnik dopingira

dosneževáti -újem nedov. (á ȗ)
dodatno prekrivati z umetnim snegom: Na smučišču je od 40 do 70 centimetrov snega, povrhu pa snežno odejo dosnežujejo E iz dosnežíti iz (↑)snežíti

dósovski -a -o prid. (ọ̑) rač.
ki se nanaša na diskovni operacijski sistem DOS: dosovski program; dosovsko okno; Delovanje programa je zanesljivo, njegovo upravljanje pa kljub zastarelemu dosovskemu vmesniku enostavno E iz kratice DOS za agl. d(isk) o(perating) s(ystem) 'diskovni operacijski sistem'

downtown -a cit. [dáu̯ntáu̯n] m (ȃ-ȃ) v ameriškem okolju
središče velemesta: Downtown je bil nekdaj poslovna četrt, danes pa daje Los Angelesu socialni in kulturni utrip E ← amer. agl. downtown iz down 'spodaj, navzdol' + town 'mesto' po južnem, starejšem delu New Yorka na otoku Manhattan

drážbenik -a m, člov. (ȃ)
kdor vodi dražbo; dražbarSSKJ, dražilecSSKJ: Če si dražbenik, je bistvo, da prodajaš za drugega, ne pa da ponujaš svoje stvari; s tem tudi ne bi imel dodatnega zaslužka E (↑)drážben

drogírati -am nedov. in dov. (ȋ)
omamljati z mamili: Narkomane drogirajo z metadonom E (↑)dróga

drogírati se -am se nedov. (ȋ)
omamljati se z mamili: Včasih se je drogiral, zdaj pa niti kadi ne več

drúgorazrédnež -a m, člov. (ū-ẹ̑)
kdor je obravnavan kot drugorazreden, manjvreden človek: povprečneži in drugorazredneži; Gre le še za en film iz črnske zgodovine, v katerem so belci vedno junaki, črnci pa drugorazredneži E (↑)drúgorazréden

dúnajec -jca m, živ. (ú) pog.
paniran in ocvrt zrezek; dunajski zrezekSSKJ: Tam nikoli ne veš, kaj bo, pri nas pa naročiš dunajca, pa točno veš, kaj dobiš E univerbizirano iz dúnajski zrézek

DVD-téka -e [dẹvẹdé-téka in dəvədə̀-téka] ž (ẹ̑-ẹ̑; ə̏-ẹ̑)
1. ustanova, ki sistematično zbira, hrani in izposoja DVD-je: Največja evropska DVD-teka Lovefilm bo ponudila internetne prenose filmov
2. sistematično urejena zbirka DVD-jev: domača DVD-teka; Film je zares dober, zato mora najti mesto v vaši DVD-teki, če zaradi drugega ne, pa zaradi obilice dodatkov na obeh ploščkih E ↑DVD + (↑)(biblio)téka

džôger -ja in džóger -ja in jogger -ja cit. [džôger in džóger] m, člov. (ó; ọ́)
kdor se ukvarja z džogingom: Priletni džoger se je bodisi upehal in končal svoje fizkulturno poslanstvo za tisti dan ali pa se je kje zgrudil, zdrav in čil, kakor je E ← agl. jogger iz jog 'počasi, lahkotno teči'

egíptomaníja -e ž (ȋ-ȋ)
strastno zanimanje za staroegipčansko civilizacijo: Od prve egiptomanije pa do danes se ciklusi fascinacije s skrivnostmi starega sveta pojavljajo kot plima in oseka in nikoli ne presahnejo E po imenu države Egipt + (↑)maníja

égomaníja -e ž (ẹ̑-ȋ)
pretirano občudovanje samega sebe, zlasti svoje moči: Pred tem, da bi šel v fundamentalno destrukcijo, me varuje moja lastna etika, moj odnos do dela in reda, pa tudi egomanija, narcizem, samoljubje, če že hočete E (↑)égo + (↑)maníja

égotríp -a m (ẹ̑-ȋ)
1. potreba po dokazovanju lastne vrednosti, pomembnosti, zlasti pred samim seboj: Ko se čutimo poklicane izboljšati družbo okrog sebe, poskrbimo za ustrezen ton, ne smemo pa ljudi iritirati zgolj zato, da bi zadostili lastnemu egotripu
2. kar izraža tako potrebo: To je samo en slabo napisan egotrip!
3. člov. kdor kaj dela iz potrebe po dokazovanju lastne vrednosti, pomembnosti, zlasti pred samim seboj: Kako se obnese sobivanje dveh egotripov, kreativcev in egocentrikov? E ← amer. agl. egotrip 'dejanje, izkušnja, dogodek, ki godi egu' in 'egoističen ali egocentričen človek' iz (↑)égo + (↑)tríp

ehinacêja -e ž (ȇ)
zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških; ameriški slamnik: škrlatna ehinaceja; Preparati ehinaceje so na voljo v obliki izvlečka, čaja in praška, v uporabi pa je tudi sveže stisnjen sok rastline E ← nlat. echinacea ← tvor. od gr. ehĩnos 'jež' + (↑)(pan)acéja

éko -- prid. (ẹ̑)
1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekološki (1): eko šola; Za substrat so pridobili tudi eko certifikat, ki zagotavlja višjo kakovost od izdelkov iz uvoza
2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekološki (2): ukvarjati se z eko kmetovanjem; Ob ohranjanju narave, kulturne in zgodovinske dediščine bodo razvijali domačo obrt in kulinariko, pa tudi sonaravno kmetovanje v navezi z eko turizmom
3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekološki (3): eko izdelek; eko živilo; Ne glede na to, kako varčni in eko so motorji, vedno bodo obremenjevali atmosfero s CO2 – glej tudi éko... E ↑eko(lóški)

ékokmetíja -e in éko kmetíja -- -e ž (ẹ̑-ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekološka kmetija: Ekskurzija bo v soboto, udeleženci pa si bodo v Celovcu ogledali še ekološko trgovino, ki jo upravlja 30 ekokmetij E ↑éko… + (↑)kmetíja

ékokmetíjstvo -a in éko kmetíjstvo -- -a s (ẹ̑-ȋ)
kmetijstvo, ki svojo dejavnost opravlja predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekološko kmetijstvo: Odločil sem se za ovčerejo, pozimi gozdarjenje, vmes pa sem predaval kmetom o ekokmetijstvu E ↑éko… + (↑)kmetíjstvo

ekológinja -e ž, člov. (ọ̑)
strokovnjakinja za ekologijo: Študirala je v Ameriki in doktorirala iz fizike, pri petdesetih pa je bolj znana kot učiteljica, ekologinja, feministka in – kmetica E (↑)ekológ

ekologizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
uvajati, uveljavljati ekološka načela, ekološko ravnanje: V naslednjih desetletjih lahko upravičeno pričakujemo, da se bodo svetovni razvojni scenariji postopoma, v primeru okoljskih katastrof pa radikalno ekologizirali E (↑)ekologíja

ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo
2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane
3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíja

ekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili

ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem

ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije

ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani

ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni

ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg

ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril

ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva

ekolóško prisl. (ọ̑)
ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?

ekskluzíva -e ž (ȋ) pog.
1. kar je za izbran, zaključen krog ljudi: To ne bo vsakdanja konfekcija, ampak ekskluziva za prave gospode, za intelektualce, za managerje, za zdravnike, za profesorje
2. izključna pravica: Ekskluziva je po svoje prednost, saj v proizvodnji nisi več le eden izmed treh, po drugi strani pa morda tudi tveganje, zlasti če izdelek na trgu ne bi bil uspešen
3. kar je izjemno, posebno: Agencijski fotoreporterji poskušajo ujeti dnevne dogodke, pri čemer je pomembna ekskluziva E ← hrv., srb. ekskluzíva iz (↑)ekskluzíven

eléktričniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

eléktrični smóg -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; elektronski smog, elektrosmog: nevarni električni smog; Čeprav vpliv umetnega elektromagnetnega sevanja, ki ga nekateri imenujejo električni smog, na človekov organizem še ni v celoti raziskan, pa se gotovo kaže v slabšem spancu

eléktrokardiografíja -e ž (ẹ̑-ȋ) med.
snemanje, zapisovanje razlik v električnih potencialih v srčni mišici prek elektrod na različnih delih telesa; EKG (1): analiza električne aktivnosti srca s pomočjo večkanalne elektrokardiografije; Srce si lahko predstavljamo kot električni generator, ki je zaprt v tridimenzionalnem prevodniku (prsnem košu), elektrokardiografija pa meri morebitne razlike na dveh točkah tega volumskega prevodnika E (↑)eléktrokardiográf

elektrónikaSSKJ -e ž (ọ́)
1. ed. elektronski elementi, ki krmilijo napravo: vgrajena elektronika; Vse do štirih krogov pred koncem je vodil, nato pa je tudi njemu zatajila elektronika in tekmeca sta švignila mimo njega
2. skupina naprav, sestavljenih iz elektronskih elementov: zabavna elektronika; Po kategorijah so rast zabeležile osebna nega, hrana, zdravila in elektronika, padli pa avtomobili, alkoholne in brezalkoholne pijače ter finančne storitve
3. glasba, ustvarjena z elektronskimi glasbili ali drugimi elektronskimi napravami; elektronska glasbaSSKJ: Pozivajo, da se prijavijo tudi ustvarjalci nerockovskih žanrov, kot so hiphop, džez, etno, elektronika E ← nem. Elektronik iz (↑)elektrón

elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih
2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrón

elektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške

elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite

elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta

elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden

elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun

elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila

elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše

elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov

elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar

elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih

elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si

elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu

elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje

elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju

elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja

elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja

elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti

elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja

e-mail1 -a cit. [í-mêjl] m (ȋ-ȇ)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-pošta (1), mail1 (1): poslati po e-mailu; Obetavnejša bi bila možnost glasovanja po e-mailu (na podlagi osebne volivčeve šifre)
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati e-mail; Spisal sem mu krajši e-mail, nanj pa se nisem obrnil kot novinar, temveč kot njegov smrtno razočarani volivec E ← agl. e-mail, skrajšano iz electronic mail 'elektronska pošta'

e-mail2 -- v prid. rabi
e-poštni: Ko kliknete na ime in priimek želenega poslanca ali poslanke, se odpre elektronska pošta s poslančevim e-mail naslovom

emocionálec -lca [emocijonaləc] m, člov. (ȃ)
kdor ne skriva emocij oziroma svoja čustva javno izraža: Pesnik je emocionalec, pisatelj mislec, zato je poezija terapija čustev, za zdravljenje misli pa je treba vzeti v roke roman E univerbizirano iz emocionálen člôvek

é-naslòv -ôva m (ẹ̄-ȍ ẹ̄-ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; elektronski naslov, e-poštni naslov: brezplačen e-naslov; Kakor koli že, če vam kaj ne bo jasno, je tam nekje tudi njegov e-naslov, pa mu pišite E ↑é- + (↑)naslòv

energènt -ênta m (ȅ é)
snov, iz katere se pridobiva energija: V državi, bogati z energenti, z ogrevanjem ni večjih težav, temperatura vode v radiatorjih stanovanjskih zgradb pa se samodejno prilagaja zunanji temperaturi E (↑)energíja

enójčni -a -o prid. (ọ̄)
ki je v zvezi z glavnim telefonskim naročniškim aparatom: Cena osnovne naročnine za klasični telefonski priključek se bo dvignila pri enojčnem priključku za devet odstotkov, pri dvojčnem priključku pa za deset odstotkov E (↑)enójec

énter -tra m (ẹ́)
tipka na računalniški tipkovnici za potrditev operacije, ukaza z oznako enter ali return; return, vnašalka (2): pritisniti enter; Kmalu potem, ko sem s pritiskom na enter odposlal mnenje na forum, so začeli najprej kapljati, potem pa kar dreti komentarji nanj E ← agl. enter (key) iz enter 'vstopiti'

é-potróšnik -a m, člov. (ẹ̄-ọ̑)
potrošnik, ki naroča, kupuje po internetu: Kar 57 odstotkov e-potrošnikov je nakupilo izdelke ali storitve po internetu po povzetju, s kreditno kartico pa je plačalo internetni nakup 34 odstotkov e-potrošnikov, praviloma pa so to nakupi v tujini E ↑é- + (↑)potróšnik

ergométer -tra m (ẹ́)
1. priprava za merjenje telesne zmogljivosti, zmogljivosti srca in dihal ter sposobnosti za sprejemanje kisika v stanju povečane telesne aktivnosti: specialni ergometer za laboratorijske meritve; Veslači so te dni opravljali teste maksimalne porabe kisika na ergometrih pri izbranem strokovnjaku na Inštitutu za šport FŠ
2. rekreacijska naprava, opremljena s tako pripravo: Po tridnevni intenzivni fizioterapiji lahko športnik nogo spet premika, zdravniki pa pričakujejo, da bo v dobrem tednu dni lahko že vrtel pedala na ergometru E ← nem. Ergometer, agl. ergometer iz gr. érgon 'delo' + (↑)méter

ertevêjevec -vca m, člov. (ȇ)
uslužbenec ustanove Radiotelevizija Slovenija; RTV-jevec: Program, ki so ga ertevejevci pripravili za to priložnost, je bil dolgočasen, vlekel se je, predvsem pa mu je manjkalo humorja E ↑RTV-jevec

eskadêjevski -a -o prid. (ȇ)
ki se nanaša na Slovenske krščanske demokrate; SKD-jevski: eskadejevski poslanci; eskadejevski volilci; eskadejevska politika; Na kongresu naj bi spremenili ime in logotip stranke, s čimer pa vsaj eskadejevski del stranke ni preveč zadovoljen E ↑SKD-jevski

estétinja -e ž, člov. (ẹ̑)
ženska, ki ima razvit čut za lepoto in vse vrednoti s stališča lepega: Perfektno psihološko analizira, predvsem pa je velika estetinja E (↑)estét

etablíratiSSKJ -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti, da dobi kaj veljavo, ugled; uveljavitiSSKJ: Mediji trdijo, da se trudijo zgolj detabuizirati tovrstne posege, v resnici pa jih legitimizirajo in etablirajo E ← nem. etablieren ← frc. établir 'postaviti, osnovati' < lat. stabilīre 'utrditi, stabilizirati' iz stabilis 'stoječ, trden, stanoviten'

etablírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
pridobiti si veljavo, ugled; uveljaviti seSSKJ: Nekateri intelektualci vzvišeno trdijo, da se bolje izražajo v tujih jezikih, ker so se etablirali v tujini in imajo tam bralce in založnike

étničniSSKJ -a -o prid. (ẹ́)

étnično číščenje -ega -a s (ẹ́, í)
načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin: Etnično čiščenje je hud zločin, pa naj je cilj ali le taktična poteza

étnogódba -e in étno gódba -- -e ž (ẹ̑-ọ̑)
1. glasba, ki temelji na glasbeni tradiciji posameznih etničnih skupin; etno1 (1), etnoglasba: etno godba, blues in džez; ljubitelji plesa in etnogodbe; Predzadnji večer bosta z raznovrstno etnogodbo začinili s klezmerjem in jidišem zasedba iz Madžarske, v ritmu salse in latino jazza pa domači sekstet
2. skupina ljudi, ki izvaja tako glasbo: Te dni se odvija festival makedonskih etnogodb E ↑étno… + (↑)gódba

évrodežêla -e ž (ẹ̑-é)
skupnost držav članic Evropske unije: države evrodežele; vstop v evrodeželo; Izstop kake države iz evrodežele za zdaj ni predviden, je pa srednjeročno, še bolj pa dolgoročno, povsem mogoč E ↑évro… + (↑)dežêla

évrokomisár -ja m, člov. (ẹ̑-á)
član kolegija Evropske komisije; evropski komisar: Novico, da je češki evrokomisar odstopil s položaja, ki mu je bil namenjen, so v Bruslju sprejeli z obžalovanjem, v domovini pa je sprožila različne reakcije E ↑évro… + (↑)komisár

évromonetárni -a -o prid. (ẹ̑-ȃ)
ki je v zvezi s skupno evropsko valuto: evromonetarni sistem; V poslanski skupini smo prepričani, da izbira te metode vodi k preglednemu delovanju in vodenju evromonetarne politike pa tudi k pravočasni ureditvi infrastrukture Banke Slovenije ter enotnim pravilom uporabe E ↑évro… + (↑)monetáren

évroobmóčje -a s (ẹ̑-ọ̑)
skupina držav Evropske unije z evrom kot denarno enoto; evroskupina, evrsko območje: članice evroobmočja; države evroobmočja; gospodarstvo evroobmočja; Oktobra lani je brezposelnost v evroobmočju znašala 8,0 odstotka, v celotni EU pa 7,4 odstotka E ↑évro… + (↑)obmóčje

evrópskost -i ž (ọ̑)
1. pripadnost evropski kulturi, miselnosti: O evropskosti Moldavije ne gre dvomiti
2. pripadnost Evropski uniji: Ker priljubljenost EU v nekaterih starih članicah pada, se ponekod krepi nacionalizem, to pa politikom, odvisnim od javnega mnenja, otežuje prizadevanje za evropskost E (↑)evrópski

évrosúper -pra in -ja m (ẹ̑-ȗ)
visokooktanski bencin po evropskih standardih: V rekordno dragem Salzburgu stane liter evrosupra 1,204 evra, dizla pa 1,106 evra E ↑évro… + (↑)súper

évrovolítve -tev ž mn. (ẹ̑-ȋ)
volitve v evropski parlament: V prvih urah je volilo dva odstotka več ljudi kot pred petimi leti, kljub temu pa za evrovolitve ni posebnega zanimanja E ↑évro… + (↑)volítev

faksíranje -a s (ȋ)
pošiljanje sporočil po faksu: barvno faksiranje; internetno faksiranje; Izdelek je namenjen tako domačim uporabnikom kot podjetjem, podpira pa tiskanje, optično branje, fotokopiranje in faksiranje dokumentov E ↑faksírati

faksírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. pošiljati sporočila po faksu: Recept je treba bodisi faksirati bodisi poslati po elektronski pošti
2. sporočati komu kaj po faksu: Malo sem faksiral, malo klical, njegove elektronske pošte pa nisem mogel izvrtati E ↑fáks1

fáksni -a -o prid. (ȃ)
ki je v zvezi s faksom; faks2 Pri telefoniranju zakasnitev za več sto milisekund v eno smer že lahko onemogoča normalen pogovor, za posredovanje faksnih sporočil pa največkrat ni usodna E ↑fáks1

fáksna števílka -e -e ž (ȃ, ȋ)
številka za telekomunikacijsko povezavo s faksom; faks številka: Mediji bi morali povabiti svoje bralce, gledalce in poslušalce, naj na njihove naslove ter telefonske in faksne številke pošiljajo mnenja in predloge

fast food1 -- -a in fastfood -a cit. [fást fúd-] m (ȃ, ȗ)
1. hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; hitra hrana, hitro pripravljena hrana: Na kmetijskem ministrstvu so pripravili projekt, s katerim hočejo namesto balkanskega fast fooda popularizirati morsko hrano
2. gostinski obrat, ki ponuja tako hrano: Gre za moderni in prefinjeni pariški fast food, v katerem so na voljo kruh in drugi domači izdelki, gostje pa se lahko odločijo tudi za postrežbo po gurmansko
3. kar na hitro zadovolji potrebe: Založniška industrija raste iz literarnega fast fooda, njeni avtorji so iznajdljivi žanrski rokodelci, ki izdelujejo ohlapne stavke in vsebinsko praznino E ← agl. fast food iz fast 'hiter' in food 'hrana'

fast food2 -- -- v prid. rabi
Ob vseh fast food restavracijah so začeli popularizirati francosko kuhinjo v bistrojih nakupovalnih središč

fatálka -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
1. ženska, ki zaradi svoje lepote in nenavadnosti odločujoče, navadno negativno vpliva na moškega; fatalna ženskaSSKJ, usodna ženska: V nobenem filmu doslej ni igrala lepotic ali klasičnih fatalk
2. ženska, ki ima zaradi svoje lepote, ženskosti, uspešne kariere in karizme močen širši, medijski vpliv: V medijih se pojavlja že trideset let, pa ji še nihče ni rekel, da je fatalka E univerbizirano iz fatálna žénska

feminizíran -a -o prid. (ȋ)
1. ki ima, kaže namesto moških veliko mero ženskih značilnosti: feminiziran moški; Tako kot so različne ženske, imamo tudi pri moških močne in šibke, silake in bolj feminizirane moške
2. v katerem prevladujejo ženske: feminiziran poklic; Nekatere fakultete so povsem feminizirane, urad za enake možnosti pa opozarja, da se dekleta koncentrirajo v tistih dejavnostih in poklicih, ki so nižje vrednoteni in manj iskani E (↑)feminizírati

filmaríja -e ž (ȋ) pog.
filmska produkcija: Avtor je svoj zadnji film posnel pred devetnajstimi leti, potem pa dejavno v domačo filmarijo ni več posegal E (↑)fílm

fintírati -am nedov. (ȋ)
1. pog. z določenim namenom zavajati koga v zmoto; varatiSSKJ: Arthur je svoje viteze dobro fintiral: da se ne bi tepli za stolčke, jih je posedel za okroglo mizo
2. šport. žarg. pri športni igri delati gib, ki naj zmede nasprotnika: Običajno pri strelih z bele točke uspešno fintira vratarja, to pot pa je močno sprožil strel vsaj meter mimo leve vratnice E (↑)fínta

fóbik -a m, člov. (ọ́)
kdor ima pretiran, nerazumski strah pred čim ali odpor do česa: Fobiki se sicer naučijo obvladovati svoj strah, nikoli pa se ga popolnoma ne znebijo E (↑)fobíja

fokusíratiSSKJ -am nedov. in dov. (ȋ)
1. združevati zlasti svetlobo, vidne vtise na enem mestu, v eni točki: fokusirati pramen fotonov na površino; fokusirati svetlobo z optičnimi elementi; Oko je zapleten organ, ki fokusira svetlobne žarke, tako da slika nastane na mrežnici, ta nato spremeni sliko v vzorec živčnih impulzov in ti se prenesejo v možgane
2. usmerjati zaznavo, pozornost; osredinitiSSKJ, osredotočatiSSKJ, osredotočitiSSKJ: fokusirati pogled na bližnje predmete; fokusirati pozornost na nov problem; Vlada se je odločila, da bo večino ukrepov fokusirala na avtomobilsko industrijo
// usmerjati svoje prizadevanje, aktivnost; osredotočatiSSKJ, osredotočitiSSKJ, osredinjati se: fokusirati se na proizvodnjo smuči; fokusirati se izključno na rešitev zahtevnega vprašanja; Japonci so najprej razvijali jeklarstvo, potem ladjedelništvo, zatem so se fokusirali na avtomobilsko industrijo, nato pa še na elektroniko in računalništvo E ← nem. fokussieren iz (↑)fókus

fónt -a m (ọ̑)
zbirka, nabor znakov: Če ste se pri delu z računalnikom skoraj odvadili pisati na papir, svoje pisave pa ne želite kar pozabiti, lahko ustvarite računalniški font, katerega osnova je vaša pisava E ← agl. font, prvotno 'odlitek', ← srfrc. fonte iz fondre 'topiti, taliti'

fotofón -a m (ọ̑)
mobilni telefon s fotoaparatom: Posledica majhne leče je slabši zajem svetlobe, zaradi česar s fotofoni posnete fotografije načeloma uspejo zgolj pri res dobri svetlobi, sicer pa dobimo precej zrnate slike E (↑)foto… + (↑)(tele)fón

fótosenzibílni -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
1. ki reagira na svetlobo: Osnova vsakega fotoaparata je fotosenzibilni čip ali tipalo, ki svetlobo, ko pade nanj, pretvori v digitalni zapis
2. občutljiv za veliko količino svetlobnih, vizualnih dražljajev: Fotosenzibilni otroci in odrasli so zelo majhna skupina ljudi E (↑)foto… + (↑)senzibílen

fótosenzibílna epilepsíja -e -e ž (ọ̑-ȋ, ȋ)
epilepsija, ki jo sproži velika količina svetlobnih, vizualnih dražljajev: Fotosenzibilna epilepsija ni bolezen, ki bi napredovala, vsekakor pa jo je treba zdraviti

fótotiskálnik -a m (ọ̑-ȃ)
tiskalnik, specializiran za tiskanje fotografij: Stroški tiskanja fotografij so še zmeraj mnogo višji kot razvijanje v fotografskih studiih, ne glede na to pa priljubljenost fototiskalnikov narašča E (↑)foto… + (↑)tiskálnik

fragmentácija -e ž (á)
1. pojav, obstoj posameznih delov, fragmentov: V pesmih pogosto brez reda našteva posameznosti iz svojega življenja, ta fragmentacija pa daje njegovim pesmim skoraj skrivnosten značaj
2. delitev, razpad na manjše, po značilnostih podobne enote kake prej homogene celote: Večja fragmentacija, različnost in konkurenca med mediji so povzročili neusmiljen boj za pozornost občinstva E ← nem. Fragmentation, agl. fragmentation iz (↑)fragmènt

frájerSSKJ -ja m, člov. (á)
1. kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje; car, džek: glavni frajer; velik frajer; Vsak nov dan brez cigarete sem se počutil kot zmagovalec, sam sebi sem se zdel čedalje večji frajer
2. kdor z vpadljivim vedenjem, delovanjem vzbuja vtis sproščenosti, neodvisnosti, pomembnosti: Delal sem se frajerja, s pištolo sem hotel fante samo prestrašiti, nazadnje pa sem se počutil ogroženega E ← pog. nem. Freier 'gizdalin', prvotno in knjižno 'snubač', iz freien 'snubiti'

franšízaSSKJ -e ž (ȋ)
1. ekon. pogodba med dvema podjetjema o prodaji blaga in opravljanju storitev, ki novo podjetje zavezuje k uporabi zaščitnega znaka in upoštevanju zaščitenih pravic osnovnega podjetja: Podjetnik lahko začne samostojno poslovanje v različnih oblikah: z novim proizvodom, v partnerski obliki, z nakupom franšize ali delujočega podjetja
2. ekon. podjetje, ki pridobi tako pooblastilo: Večina razvoja novih produktov se začne v franšizah
3. šport. žarg., v Severni Ameriki športno moštvo, ki tekmuje v okviru lige: Franšiza v ligi NBA danes stane štiristo milijonov dolarjev, brez plač igralcev, običajni letni proračun profesionalne ekipe pa znaša še dodatnih osemdeset, tudi sto milijonov dolarjev
4. film. žarg. zamisel ali naslov filma, ki se uporabi za ustvarjenje serije filmov, ali film, ustvarjen na tak način: Najuspešnejša filmska franšiza vseh časov odslej sliši na ime Harry Potter, saj je s petim filmom Feniksov red že presegel Jamesa Bonda E ← agl. franchise ← stfrc. franchise 'svoboščina, privilegij' iz franc 'svoboden'

freeware -ra cit. [frívêr] m (ȋ-ȇ) rač.
brezplačna programska oprema, ki pa je uporabnik ne more spreminjati, izboljševati: Brezplačna programska oprema (freeware) je uporabniku na voljo brezplačno za nedoločen čas, odprtokodna (opensource) pa omogoča tudi spreminjanje kode in s tem prilagajanje progama E ← agl. freeware iz free 'prost, svoboden' + ware 'trgovsko blago'

frízbi -ja m (ȋ)
1. ploščat, okrogel, upognjen predmet, ki si ga igralci podajajo pri športni igri: metati frizbi; Najprej je bil frizbi le plastična igračka za sprostitev, kasneje pa je metanje frizbija preraslo v profesionalno športno zvrst s posebnimi pravili in progami
2. športna igra, pri kateri si igralci podajajo tak predmet: Mladim bodo ponudili športne igre (badminton, namizni tenis, frizbi, nogomet) E ← agl. frisbee po okrogli embalaži za pite ameriške firme Frisbie Pie Company, ki so jo uporabljali za metanje po zraku študentje univerze Yale

generácijaSSKJ -e ž (á) s prilastkom
razvojna stopnja enakovrstnih izdelkov, zlasti tehničnih, ki so bili narejeni ob približno istem času in dosegajo podobno tehnološko, kakovostno raven: nova generacija računalnikov; tretja generacija mobilnikov; Tretja generacija mobilnih telefonov UMTS bo na Japonskem prešla v množično uporabo že maja 2001 E ← nem. Generation, agl. generation ← lat. generātiō iz generāre 'roditi, ustvariti' iz genus 'rod, pleme'

generácija X -e -- [íks] ž (á, ȋ)
generacija, rojena približno med letoma 1960 in 1980, ki se ne počuti vpeta v sodobno družbo, je brez perspektive in nezadovoljna, zavrača sprejete družbene norme: pripadniki generacije X; Ko so imeli dvajset let, so jim nadeli izraz generacija X, zavračali so idealizem in ambicije svojih staršev

generácija Y -e -- [ípsilon] ž (á, ȋ)
generacija, rojena približno med letoma 1980 in 2000, zrasla ob novih, digitalnih tehnologijah in za katero so značilne prilagodljivost, podjetnost, samozavest: pripadnik generacije Y; vrednote generacije Y; Predstavnike generacije Y je zaznamovala digitalna revolucija, njihovo življenje je tesno povezano z internetom, kjer oblikujejo raznovrstne, heterogene potrošniške navade, obenem pa se te tudi hitro spreminjajo

genêrik -a m (é)
1. nepatentirano zdravilo z enako učinkovino kot pri patentno zaščitenem originalnem zdravilu, ki se po preteku patenta prodaja pod drugim imenom, navadno po nižji ceni; generično zdravilo: proizvajalci generikov; Generik lahko pride na trg šele, ko poteče patentno varstvo zdravilu originatorja
2. živ. farmacevtska družba, ki izdeluje generična zdravila: originatorji in generiki; Generiki smo si med seboj veliki konkurenti, hkrati pa tudi veliki partnerji E ← nem. Generikum, prenarejeno iz agl. generic name 'občna blagovna znamka' iz (↑)genêričen

glásbeniSSKJ -a -o prid. (ȃ)

glásbena kártica -e -e ž (ȃ, ȃ)
plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka; zvočna kartica: integrirana glasbena kartica; profesionalna glasbena kartica; S prvim računalnikom je kupil tudi zmogljivo glasbeno kartico, klaviature in potem kitaro

glásbena terapíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
zdravljenje z glasbo: izvajati glasbeno terapijo; študij glasbene terapije; Glasbena terapija se je izkazala za uspešno tudi pri zdravljenju Alzheimerjeve in drugih nevroloških bolezni

glásbeni stòlp -ega stôlpa m (ȃ, ȍ ó)
elektronska naprava za predvajanje glasbe, sestavljena iz več komponent, zlasti radia, CD-playerja, ojačevalnika: V kotu dnevne sobe je igral najsodobnejši glasbeni stolp, izbor zgoščenk v omarici zraven pa je kazal na izbrani okus gostitelja

gnjavátor -ja m, člov. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
kdor koga vztrajno, vsiljivo nadleguje: siten gnjavator; Ti si pa res pravi gnjavator! E ← hrv., srb. gnjàvātor iz (↑)gnjáviti

gonílnikSSKJ -a m (ȋ) rač.
programska oprema, ki računalniku omogoča komunikacijo z določeno strojno opremo: priloženi gonilniki; gonilnik za tiskalnik; različica gonilnika; Kljub temu da gre za dokaj nov predvajalnik, moramo za povezavo z računalnikom namestiti gonilnik, to pa nekoliko omeji uporabnost predvajalnika kot dodatnega zunanjega diska USB E (↑)goníti

góretéks -a m (ọ̑-ẹ̑)
sintetična vodoodporna tkanina zlasti za športna oblačila in obutev, ki ščiti pred vetrom in prepušča vodne hlape: hlače iz goreteksa; Na notranji strani je čevelj zaščiten z goreteksom, zunanji material pa je neprepustni semiš v kombinaciji s trpežnim najlonskim materialom E po imenu izdelka Gore-Tex® (od 1969) iz imena ameriškega proizvajalca W. L. Gore (& Associates) + (↑)teks(tíl)

gostovánjeSSKJ -a s (ȃ)
uporaba mobilnega telefona zunaj področja dosega domačega operaterja, navadno v tujini; roaming: cene mobilnega gostovanja; Čeprav se bodo cene storitev znižale, pa gostovanje v primerjavi s cenami telefoniranja doma še zdaleč ne bo poceni E (↑)gostováti

govédarSSKJ -ja m, člov. (ẹ̑) ekspr.
kdor izvaja, posluša narodno-zabavno glasbo: Nekoč so se iz mene norčevali, da sem govedar, ker igram harmoniko, zdaj pa, ko je to modno, so vsi navdušeni nad njo E (↑)govédo

grafítarstvo -a s (ȋ)
dejavnost grafitarjev: razcvet grafitarstva; Čeprav je grafitarstvo nezakonito in je po zakonu (neuspešno) preganjano, pa bi bilo brez njega glavno mesto bržkone umetniško precej osiromašeno E ↑grafítar

gŕdiSSKJ -a -o prid. (ŕ)

gŕdi ráček -ega -čka m (ŕ, ȃ) ekspr.
1. člov. kdor je sprva grd, manj uspešen, kasneje pa se kljub drugačnim pričakovanjem izkaže za lepega, uspešnega: Temnolaska pravi, da je bila v mladosti grdi raček, danes pa velja za eno najbolj privlačnih žensk na svetu
2. kdor ali kar ima navadno med vsemi najbolj neprimerne, nesprejemljive lastnosti: Telekomunikacijski trg je ob siceršnji kar ugodni oceni znova grdi raček tokratnega ocenjevanja države in njene pripravljenosti na vstop v Evropsko unijo

gruzínščina -e ž (ȋ)
gruzinski jezik; gruzijščina: Iz radovednosti se je naučil tudi nekaj gruzinščine, pa tudi drugi manj znani jeziki so zbujali njegovo zanimanje E (↑)gruzínski

haikujski -a -o cit. [hajkújski] prid. (ȗ) lit.
1. ki se nanaša na haiku; haiku2, haikujevski (1): Urednik haikujskega stripovskega kataloga je zapisal, da je radikalnost haikuja v njegovi neposrednosti in preprostosti, v tem pa je soroden z izraznostjo stripa
2. značilen za haiku; haikujevski (2): Njeni haikujski zapisi izvirajo iz najrazličnejših situacij – iz narave in z mestnih ulic E ↑haiku1

halucinogén -a m (ẹ̑) psiht.
snov, ki povzroča halucinacije: uživati halucinogene; LSD je med uživalci drog najpogosteje uporabljani halucinogen, pri tem pa tudi najmočnejši E ↑halucinogéni

hardcore1 -ra in hard core -- -ra cit. [hártkór] in hárdkór -a m (ȃ-ọ̑)
zvrst elektronske glasbe iz 90. let 20. stoletja, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki: Moram opozoriti, da je bilo v naši zvrsti, sploh pa v pravem ameriškem hardcoru, sporočilo vedno pomembnejše od glasbe | Ko smo bili mladi, smo poslušali samo metal in hard core | Pitchshifter je bend, ki se je na začetku 90. let obrnil h koreninam britanskega panka in ameriškega hardkora E ← agl. hard-core 'grob' iz hard 'trd, težek' + core 'jedro, sredica'

hardcore2 -- v prid. rabi
hardcore glasba; Kot najstnica je pela v hardcore skupini

hardrocker -ja cit. [hárdróker] in hárdróker -ja m, člov. (ȃ-ọ̄)
1. pripadnik mlajše generacije, ki se navdušuje za hardrockovsko glasbo: Obeta se enkratno doživetje za vse obiskovalce koncerta, predvsem za hardrockerje | Slovenskim hardrokerjem so se pridružili še hrvaški, avstrijski in italijanski navdušenci
2. hardrockovski glasbenik: To je tisti hardrocker, ki mu nikoli ni zares uspelo, kljub temu pa je od nekdaj na sceni in ga pozna veliko ljubiteljev te zvrsti glasbe | Na koncertu so hardrokerji povsem razvneli občinstvo E ↑hard rock1

helidróm -a in heliodróm -a [helijodrom] m (ọ̑)
označena ploščad za vzletanje in pristajanje helikopterjev; heliport: Zaradi slabega vremena s svojim helikopterjem ni mogel pristati na običajnem helidromu | Bolnišnica bo kmalu obnovila tudi heliodrom, jeseni pa odprla nove prostore otroškega oddelka E = hrv. hèlidrom iz (↑)heli(kópter) + (↑)(aero)dróm

hípertékstni -a -o prid. (ȋ-ẹ̑)
ki se nanaša na hipertekst: Neveljavne povezave lahko avtorji dokumentov nadomestijo z veljavnimi, hkrati pa odpravijo tudi tipkarske napake pri pisanju hipertekstnih povezav E ↑hípertékst

híphôpar -ja m, člov. (ȋ-ȏ)
1. pevec, plesalec hiphopa; hiphoper: uspešen nastop hiphoparjev; Znani plesalec v oddaji ne bo plesal, bo pa namesto njega to počel hiphopar
2. kdor se navdušuje za hiphop: Za naslednje leto sem hotela kupiti širša oblačila, pa je mami rekla, da bom kot hiphopar E ↑híphôp1

hispanístika -e ž (í)
veda o španskem jeziku in književnosti: Pleše dvajset let, tudi balet, džez balet in salso, ko pa jo je študij hispanistike ponesel v Buenos Aires, je dušo zapisala argentinskemu tangu E (↑)hispaníst

hládniSSKJ -a -o prid. (á)

hládni bifé -ega -êja m (á, ẹ̑ ȇ)
1. miza s hladnimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi, v restavraciji: V kuhinji s skupnimi močmi uredimo hladni bife, v veliki jedilnici, podobni klasični gostilni s šankom, pa odmaknemo mize in klopi ob rob, razmestimo stole v krog in že imamo plesišče
2. jedi in pijače, ki se ponudijo nekuhane ali ohlajene: Zvitke prevežemo s tremi, štirimi stebelci drobnjaka, ponudimo s kruhom ali kot sestavni del hladnega bifeja

hóbit -a m, živ. (ọ̑)
majhno, človeku podobno, zelo iznajdljivo bitje iz Tolkienovih literarnih del: Slišal sem že o čudnih rečeh, ki se godijo v tej deželi, ampak za hobite, ki bi spali na prostem pod drevesom, pa menda res še nisem slišal E ← agl. hobbit, popularizirano po zgodbah Johna Ronalda Reuela Tolkiena (1892–1973), a že prej znano v angleški narodopisni dediščini

hójica -e ž (ọ̄)
1. priprava na kolescih, ki omogoča otroku, ki še ne hodi, gibanje po stanovanju: Ali je hojica koristna za otrokov razvoj ali mu v resnici škodi?
2. oporna priprava na štirih nogah za pomoč invalidom, starejšim ljudem pri hoji; hodulja: Čeprav smo bile vse tri na berglah, sama pa sem prve dni hodila s hojico, so nam namenili najbolj oddaljeno mizo v jedilnici E (↑)hójca

hospícSSKJ -a m (ȋ)
1. zdravstvena in socialna ustanova, ki pomaga umirajočim in njihovim družinam: sprejeti bolnika v hospic; Sodelavci hospica nudijo nasvete in podatke, obenem pa so vez med bolnikom in zdravstvenim osebjem
2. celostna skrb za umirajočega in njegovo družino: Umiranje ni samo medicinski proces in hospic je torej veliko več kot le nega in osnovna higiena bolnika ter oskrba simptomov bolezni E ← nem. Hospiz ← lat. hospitium 'prenočišče'

hot line -- -na in -- -- cit. [hôt lájn] m (ȏ, ȃ)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; vroča linija (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Na poseben hot line lahko posamezniki sporočijo, da so naleteli na škodljive ali ilegalne vsebine na internetu
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; vroča linija (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Potem sem jo začel spraševati, kaj točno dela, pa mi pove, da je na hot line E ← agl. hot line iz hot 'vroč' in line 'linija, telefonska ali telegrafska zveza'

house1 -sa cit. [háu̯s] m (ȃ)
zvrst elektronske plesne glasbe z lahkotnejšim ritmom, ki je nastala v 80. letih 20. stoletja pod vplivom soula, funka in disko glasbe: Klub K4 bo dva petka zapored gostil dva legendarna didžeja, eden vrti techno, drugi pa house E ← agl. house, dobesedno 'hiša', morda po čikaškem nočnem klubu The Warehouse 'skladišče'

house2 -- v prid. rabi
house didžej; Organizator festivala obljublja, da bomo lahko v Ljubljani uživali ob največjih imenih house glasbe

hŕsk -a m (ȓ) nav. mn.
hrustljava, na pol prerezana, še enkrat pečena štručka: Njen vsakdanji kruh je ržen, črn ali polnozrnat, pa tudi različni hrski, ki ji teknejo skupaj z namazi iz skute E po imenu izdelka Hrski® proizvajalca Žito

humanístika -e ž (í)
1. področje znanosti, ki zajema vede, ki proučujejo sledi človeške duhovne in materialne dejavnosti v času in prostoru: slovenska humanistika; področje družboslovja in humanistike; Na eni strani je humanistika pripeta na močno tradicijo, hkrati pa se mora prilagajati spremembam v duhovni in družbeni strukturi sodobnega človeka
2. dela s tega področja: Leposlovje, humanistika in druga neprofitna, a kulturno pomembna literatura na tako majhnem trgu, kot je slovenski, ne more preživeti
3. pog. fakulteta za humanistične vede: Koprska humanistika je dokončno dobila zeleno luč države in lahko maja uradno razpiše vpis za vsaj dva programa E iz (↑)humán po zgledu (↑)romanístika

húmus -a m (ȗ)
tradicionalni orientalski namaz iz čičerike: Za malico pojejte pomarančo, lahko pa si s sabo v službo odnesete malo humusa in ga pojeste s surovo zelenjavo E ← agl. humus ← arab. ḥummuṣ 'čičerika'

ibogaín -a m (ȋ) med.
alkaloid v afriški rastlini Tabernanthe iboga, ki deluje kot antidepresiv ali stimulans: učinki ibogaina; uživanje ibogaina; zdravljenje z ibogainom; Izkušnje in raziskave so pokazale, da ibogain res prekine zasvojenost, da pa ne zaleže pri vzdrževanju abstinence E ← agl. ibogaine po rastlini iboga

imisíja -e ž (ȋ)
vnašanje onesnaženih snovi v okolje, zlasti v ozračje: analiza imisij; zmanjševanje imisij; Poročilo za obdobje oktober–december 2003 zajema rezultate meritev emisij in imisij v okolje, pa tudi meritve hrupa v naravnem in življenjskem okolju E ← agl. immission, nem. Immission iz lat. immittere 'poslati v, vpeljati'

implementírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti, da kaj zamišljenega, novega postane stvarnost, dejstvo: implementirati evropski pravni red; implementirati raziskovalne rezultate; implementirati zakonodajo EU v Slovenijo; Politiki lahko samo postavljajo okvire, gospodarstvo pa dosežke znanosti implementira
2. rač. uvesti določene tehnične rešitve v informacijski sistem: Na največjem naftnem polju na svetu so že implementirali vse novejše tehnologije za črpanje nafte – vključno z vbrizgavanjem vode in horizontalnim vrtanjem – in tako povečali količino načrpane nafte E ← agl. implement 'izvršiti, izvesti' < 'izvedba, izvršitev' ← lat. implēmentum 'zapolnitev'

ímprolíga -e in ímpro líga -- -e ž (ȋ-ī)
1. tekmovanje v gledališkem improviziranju: Je večkratni državni prvak improlige
2. navadno s prilastkom skupina, ki se ukvarja z gledališkim improviziranjem: Ker je že obstajala neka sekcija mladinske improlige, ki se ji reče šolska improliga, sem bil najprej dve, tri leta tam, potem sem pa prestopil v veliko improligo E ↑ímpro… + (↑)líga

iniciácijski -a -o in iniciacíjski -a -o [inicijacijski] prid. (á; ȋ)
1. pri nekaterih prvobitnih ljudstvih ki se nanaša na obredno sprejemanje mladine med odrasle: iniciacijski obred; iniciacijski ples; Če se s predporočno iniciacijo konča iniciacijska veriga, to še ne pomeni, da se s poroko zaključi napredovanje na družbeni lestvici
2. ki se nanaša na začetek kake dejavnosti, novega obdobja: Mesto je pridobilo nov segment kulture, s tem pa se je še dodatno potrdila njegova vloga iniciacijskega prostora novih gibanj E ↑iniciácija

instántni -a -o prid. (ȃ)
1. pripravljen, narejen brez (dolgega) kuhanja; instantSSKJ: instantna juha; instantna kava; instantna polenta; V novih prostorih so z novo opremo povečali proizvodne zmogljivosti za desertne prelive s prejšnjih 3000 na 7000 ton, za kakavove instantne izdelke pa z dobrih 3000 na 6000 ton
2. ki na hitro, na nezahteven način zadovolji kako potrebo; instant: instantna duhovnost; instantna rešitev; instantna slava; Las Vegas je znan tudi po instantnih porokah, kjer obred izvedejo v nekaj minutah in predvsem brez nepotrebnih vprašanj E ↑instánt

ínteraktívni -a -o prid. (ȋ-ȋ)
1. rač. ki uporabniku omogoča aktivno udeležbo pri delu z uporabniškim programom: interaktivni mediji; interaktivni video; interaktivna televizija; Značilnost njegovega dela je, da standardno videopodobo in videoinstalacijo nadgrajuje z vključitvami v spletne komunikacije in interaktivna virtualna polja
2. ki se nanaša na aktivno udeležbo uporabnika: interaktivni tečaj za učenje nemškega jezika; interaktivna razstava; interaktivna umetnost; Gre za interaktivno igračko, v bistvu krzneno pošast, ki govori, premika usta in oči in sodeluje v igri z otrokom
3. ki se nanaša na sodelovanje, medsebojno vplivanje: Veselim pa se že, da bom imela več časa za razvijanje podiplomskih programov in bolj interaktivno delo s študenti E ← agl. interactive iz (↑)inter… + (↑)aktíven

ínteraktívna tábla -e -e ž (ȋ-ȋ, ȃ)
elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik; pametna tabla: Šolo so opremili z interaktivnimi tablami, elektronskimi oglasnimi deskami in brezžičnim internetom

ínteraktívnost -i ž (ȋ-ȋ)
1. rač. kar uporabniku omogoča aktivno udeležbo pri delu z uporabniškim programom: Zelo uporabna lastnost programa je interaktivnost, pri katerih lahko takoj po spremembi podatkov opazujemo spremenjene vrednosti v tabelah in grafikonih
2. aktivna udeležba uporabnika: Povabljeni umetniki se bodo osredotočili na interaktivnost, ki je eden najpomembnejših vidikov sodobne medijske umetnosti
3. sodelovanje, medsebojno vplivanje: Prednosti e-demokracije sta povečanje politične udeležbe državljanov in interaktivnost v političnem dialogu, pa tudi izboljšanje politične kulture E ↑ínteraktívni

interpelíranec -nca m, člov. (ȋ) polit.
član vlade, za katerega skupina poslancev zahteva, da se v parlamentu obravnava njegovo delo, navadno z namenom njegove odstavitve: Interpelacijo lahko vloži že deset poslancev, za nezaupnico interpelirancu pa je treba zbrati najmanj 46 od 90 glasov, kolikor jih ima naš parlament E (↑)interpelírati

íntertekstuálnost -i ž (ȋ-ȃ)
1. lastnost besedil, ki se kaže v različnih povezavah med njimi; medbesedilnost (1): obča intertekstualnost; Citatnost kot posebno intertekstualnost pa ima za analitično, kritično in interpretativno orodje za proučevanje konkretnih literarnih del
2. teorija, ki proučuje povezave med različnimi besedili in njihove medsebojne vplive; medbesedilnost (2): Sprašuje se, kako je poststrukturalistična koncepcija intertekstualnosti učinkovala na pojmovanje vpliva kot do nedavnega osrednjega pojma primerjalne literarne vede E ↑íntertekstuálni

islamíst -a m, člov. (ȋ)
pristaš miselnosti, kulture, ki je pod vplivom islama: iraški islamisti; radikalni islamisti; zmerni islamisti; V Iraku bodo morali vztrajati sami, mednarodna pomoč pa bo dobrodošla v Afganistanu in morda kmalu tudi v Somaliji, kjer so islamisti nedavno prevzeli oblast E (↑)íslam

izbrísani -ega m, člov. (ȋ)
državljan druge države, naslednice nekdanje SFRJ, ki je živel na območju Slovenije in bil od 26. 2. 1992 izbrisan iz registra stalnega prebivalstva Slovenije; izbrisanec: podpirati izbrisane; ureditev statusa izbrisanih; zakon o izbrisanih; Izbrisani, ki so imeli v času plebiscita stalno prebivališče v Sloveniji, nato pa so ostali brez državljanstva, morajo takratno bivanje v Sloveniji šele dokazati E (↑)izbrísati

izbrisljíviSSKJ -a -o prid. (ī í í) rač.
s katerega se da zapisano izbrisati: izbrisljivi DVD-RW; izbrisljivi nosilec za večkratno snemanje podatkov; Izbrisljivi nosilci CD-RW so naprodaj že kar nekaj časa, pa še niso uspeli prevladati nad drugimi izmenljivimi izbrisljivimi nosilci E (↑)izbrísati

izganjálec -lca [izganjau̯ca] m, člov. (ȃ)
1. kdor koga, kaj izganja: Ta trenutek je v središču pozornosti izganjalec verouka iz javnih šol
2. rel. kdor je pooblaščen za izganjanje hudiča, hudobnih duhov; eksorcist: poklicni izganjalci; izganjalec hudiča; Povsem drobcen je bojda postal nenormalno močan, saj kar tri ure ni klonil pod silo šestih mož, ki so ga držali za ude, izganjalec pa mu je med molitvijo miril še glavo E (↑)izgánjati

izróček -čka m (ọ̑)
list papirja z glavnimi poudarki predavanja, ki ga prejmejo udeleženci za lažje spremljanje in pomnjenje povedanega: Referat pa je zaradi lažjega spremljanja dopolnil s preglednim izročkom E (↑)izročíti

izvídnikSSKJ -a m, člov. (ȋ)
član skavtske organizacije, star od 11 do 15 let: Najmlajši med skavti so volčiči, ki združujejo otroke od prvega do petega razreda, naslednji pa so izvidniki – od petega do konca prvega letnika srednje šole E (↑)izvíden

izvírski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na kraj, kjer voda prihaja, priteka iz zemlje na površje: izvirska jama; Izvirska voda ima vse leto približno enako temperaturo, seveda pa se temperature posameznih izvirov med seboj precej razlikujejo E (↑)izvír

izviséti -ím dov. (ẹ́ í) pog.
ne uspeti, ne doseči zaželenega, pričakovanega: Zavedal sem se, da gredo študijski kolegi, prijatelji, celotna moja generacija po poklicni poti naprej, da si ustvarjajo družine, jaz sem pa izvisel E (↑)viséti

jadrálecSSKJ -lca [jadrau̯ca] m (ȃ)

jadrálec na dèski -lca -- -- m, člov. (ȃ, ə̀)
kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; deskarSSKJ, srfar (1), surfer (1): Kopalci najdejo najlepše plaže na južnozahodnem delu otoka, za jadralce na deski pa je poskrbljeno na vzhodnem delu

jáhtarstvo -a s (ȃ)
razvedrilna dejavnost uporabnikov jaht: Pred kakšnimi dvajsetimi leti je bilo jahtarstvo na vrhuncu, potem je sledilo obdobje manjšega zatona, zdaj pa si je spet opomoglo E ↑jáhtar

jápijevski -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na japije: Tovarna je stroje ustavila v 80. letih, prej izrazito industrijska četrt pa se danes spreminja v moderno japijevsko središče, kjer pospešeno postavljajo pisarniška poslopja E ↑jápi

jápijka -e ž, člov. (ȃ)
mlada, uspešna, ambiciozna ženska, navadno izobraženka, ki dobro zasluži, živi razkošno in se obnaša snobovsko: Na milost in nemilost je prepuščena novim japijem in japijkam, ki za majhen denar izžemajo življenjske energije iz njih, hkrati pa si dovoljujejo še poniževanje ali celo spolno izsiljevanje E ↑jápi

javljálec -lca [in jau̯ljau̯ca] m, živ. (ȃ) teh.
del alarmnega sistema, ki določeno fizikalno ali kemično spremembo javlja alarmnemu centru; javljalnikSSKJ: Sistem deluje tako, da posebni javljalci požara ves čas nadzirajo notranjost rezervoarja, sistem za hlajenje in gašenje pa začne samodejno gasiti, če pride do signala iz sistema javljanja E (↑)jávljati

jávniSSKJ -a -o prid. (á)

jávni dôlg -ega -á [dou̯g-] m (á, ȏ ȃ)
stanje obveznosti države do preostalega dela narodnega gospodarstva in do tujine: javni dolg države; javni dolg na prebivalca; Javni dolg v primerjavi z drugimi državami ni problematičen, kljub temu pa je treba skrbeti za njegovo redno servisiranje

jávno podjétje -ega -a s (á, ẹ̑)
podjetje v lasti države ali lokalne skupnosti, ustanovljeno za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin in storitev; JP: Kontrola letenja naj bi se komercializirala in poslovala kot javno podjetje

jêdrskiSSKJ -a -o prid. (ē)

jêdrsko odlagalíšče -ega -a s (ē, í)
prostor in naprave za odlaganje radioaktivnih odpadkov: gradnja jedrskega odlagališča; Pojasnil je, da so vseskozi nasprotovali jedrskemu odlagališču na območju od Velike Polane pa vse do Sevnice

jezikôvnopolítični -a -o prid. (ō-í)
ki je v zvezi z jezikovno politiko: jezikovnopolitični program; jezikovnopolitična strategija; Predlagana resolucija vsebuje kratek zgodovinski oris slovenske jezikovnopolitične problematike, pa tudi predstavlja strategijo jezikovne politike s konkretnimi cilji E iz jezikôvna polítika

jokerSSKJ -ja cit. [džóker] in džóker -ja m, člov. (ọ̄)
ekipni igralec, ki lahko zamenja katerega koli drugega igralca: Igralec bi bil kar priročen za razdiranje začetkov nasprotnikovih akcij, hkrati pa tudi nevaren joker za protiudare proti nekaterim počasnejšim členom v njegovi obrambi | Tokrat bo džoker na klopi in ga bo trener aktiviral le, če bo ekipa dobila gol E ← agl. joker, prvotno 'šaljivec', iz joke 'šaliti se, zbadati'

joystick -a cit. [džôjstik] m (ȏ)
naprava v obliki pokončne palice s podstavkom za igranje nekaterih računalniških igric; igralna palica: Če bi na eno stran postavili naš robotski sistem, na drugo pa ljudi z joysticki, ki bi vodili nasprotno moštvo ročno, bi verjetno zmagal stroj E ← agl. joystick iz joy 'veselje' + stick 'palica'

junk food -- -a cit. [džánk fúd-] m (ȃ, ȗ)
nezdrava hrana, ki vsebuje veliko maščob, sladkorja, za pripravo pa zahteva malo časa: Junk fooda in mastne hrane ne maram E ← agl. junk food iz junk 'ropotija, odpadki' in food 'hrana'

kadétSSKJ -a m, člov. (ẹ̑)
športnik v kategoriji med petnajstim in šestnajstim letom: Ekipno so bili naši kadeti najboljši, mladinke pa druge E ← nem. Kadett ← frc. cadet < lat. capitellum v pomenu 'vodja, poveljnik' iz caput 'glava'

kafìč -íča m (ȉ í) pog.
gostinski lokal, kjer se streže s pijačami in slaščicami; kavarnaSSKJ, kafeterija: posedati po kafičih; Ko sediš v kafiču ob cesti in opazuješ ljudi, ki hodijo mimo in jih ne poznaš, te eni zanimajo, drugi pa ne E ← hrv., srb. kàfīć iz kàfē ← frc. café '(manjša) kavarna'

kajakášica -e ž, člov. (á)
športnica, ki se ukvarja z veslanjem v kajaku: kajakašica na mirnih vodah; Prvi se bodo danes v kvalifikacijah pognali v vodo kanuisti, nadaljevale bodo kajakašice, v popoldanskih urah pa bo na vrsti moštvena tekma kanuistov E (↑)kajakáš

kamiónar -ja [kamijonar] m, člov. (ọ̑) pog.
kdor vozi kamion: Voznika sta povedala, da je za kamionarja Slovenija še najbolj primerljiva z Nemčijo: policisti so umirjeni, postopki pa hitri E (↑)kamión

kanábis -a m (ȃ)
1. vrsta konoplje, ki vsebuje opojno snov, Cannabis sativa forma indica; indijska konopljaSSKJ, gandža (1), trava (1): sadika kanabisa; pridelovanje kanabisa; Indijska konoplja se je uporabljala za številne indikacije, sedaj pa imamo zdravilo iz kanabisa
2. mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov indijske konoplje; marihuanaSSKJ, gandža (2), trava (2): kadilec kanabisa; legalizacija kanabisa; uživanje kanabisa; Še zdaleč ni res, da veliko uživalcev kanabisa pogosto uživa druge prepovedane droge E ← nlat. cannabis ← gr. kannábis 'konoplja'

karaóke -ók ž mn. (ọ̑)
način zabave, pri katerem posamezniki pojejo znane pesmi na zvočno matrico, besedilo pesmi pa se jim izpisuje na ekranu: lokal za karaoke; Ponavadi pripravimo še karaoke in prepevamo naše tradicionalne pesmi, znane večne melodije E ← agl. karaoke ← jap. karaoke iz kara 'prazen' + oke 'orkester'

kárijev -a -o in curryjev -a -o cit. [kárijev-] prid. (ȃ)
ki se nanaša na kari, ostro indijsko začimbo, mešanico različnih dišav; kari2 karijeva juha; karijeva omaka; Tri- in štiriletniki najraje jedo karijeve jedi, kar pa ni nič nenavadnega, saj so indijske jedi med najbolj priljubljenimi tudi pri odraslih E ↑kári1

karizmátičnost -i ž (á)
dejstvo, da je kdo karizmatičen: Nominirancu je priznal karizmatičnost in sposobnost, hkrati pa ga je opozoril, da mora biti evropska komisija močna in neodvisna E (↑)karizmátičen

kármični -a -o prid. (ȃ)
ki je v zvezi s karmo: karmični vpliv; karmična diagnostika; Notranji glas pravi, da se svojim željam ne smejo odrekati, karmični nauk pa veleva, da moramo poskrbeti tudi za druge, ne samo zase E ← agl. carmic iz (↑)kárma

kavomát -a m (ȃ)
avtomat za kavo: Kav je ogromno sort, postopkov praženja tudi, kavomatov za domačo rabo pa na trgu več kot sto E (↑)káva + (↑)(avto)mát

kebáb -a m (ȃ)
1. jed iz mariniranega mesa, navadno govejega, piščančjega ali jagnječjega, v plasteh nataknjenega na raženj, obrezanega in pečenega, z dodano zelenjavo in omako, navadno v posebni vrsti kruha: piščančji kebab; prodajalne kebaba; Po ogledu mesta smo se odpravili po nakupih, potem pa v park na kebab
2. meso, namenjeno za take jedi: Afganistanci v svojih lahkih oblačilcih opravljajo vsakdanje dolžnosti: peko kebaba ali prodajo na enem mnogih vozičkov, ki so še dodatna ovira v prometu E ← nem. Kebab, skrajšano iz tur. şiş kebap 'ražnjič' iz şiş 'raženj' in kebap 'pečeno meso' ← arab. kabāb 'pečeno meso'

kémičniSSKJ -a -o prid. (ẹ́)

kémično straníšče -ega -a s (ẹ́, í)
navadno premično stranišče, zlasti na gradbiščih in javnih prireditvah, ki namesto vode učinkuje z dezinfekcijsko tekočino za razkuževanje in nevtralizacijo vonjav; mobilno stranišče, prenosno stranišče: Organizatorji so pripravili 41 vhodov na prizorišče, nekaj manj kot 2000 ljudi bo skrbelo za hrano in pijačo, na voljo pa bo kar 250 kemičnih stranišč

kengurújček -čka m, živ. (ȗ)
pripomoček za prenašanje dojenčka, manjšega otroka na sprednji strani telesa: Za otroke, ki se rodijo pri 7 ali 8 mesecih, ni dovolj, da jih nosijo naokrog v kengurujčkih, pač pa, da z njimi tudi govorijo E (↑)kengurú

kiberščák -a m, člov. (á) rač. žarg.
kdor pogosto uporablja internet: Kiberščakom so zdaj na voljo le še kratki povzetki oziroma uvodi k posameznim geslom, za dostop do popolne vsebine pa je treba plačati naročnino E ↑kíber

kíropráktični -a -o prid. (ȋ-á)
ki je v zvezi s kiropraktiko: Znano je, da traja kiropraktična obravnava 20 minut, kiropraktična masaža pa 50 minut E ↑kíropráktika

klánovski -a -o prid. (ȃ)
1. ki se nanaša na skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki temelji na mitično sorodstvenem odnosu s svojim totemom: Oblast prevzemajo že poraženi gospodarji vojne, kriminalci in klanovske milice
2. ekspr. ki se nanaša na skupino ljudi, ki jih tesno družijo enaki interesi, prizadevanja: Očitno je do časa, ko bo najpomembnejša strokovnost, ne pa klanovska razcepljenost, še zelo daleč! E (↑)klán

klás -a m (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
stopnja, organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah; razredSSKJ: Pero je hodil na našo šolo prve tri klase, potem se je pa prepisal na drugo šolo E ← agl. class 'razred, sloj' ← frc. classe < lat. classis

klásikaSSKJ -e ž (á) pog.
nekaj samoumevnega, izredno pogostega: Pred leti je bil edini pravilni način rojevanja leže na hrbtu – to je bila klasika, vse ostalo pa zgolj alternativa E ← nem. Klassik ← frc. classique iz (↑)klásičen

klaviaturíst -a [klavijaturist] m, člov. (ȋ)
glasbenik, ki igra na klaviature: kitarist in klaviaturist; Ansambel je bil sestavljen iz treh glasbenikov z električno kitaro (vodilna, ritem, bas) in bobnarja, včasih pa tudi klaviaturista in harmonikarja E ↑klaviatúra

klónSSKJ -a m (ọ̑)
1. identična kopija izvirnega organizma ali stvari; kloniranec (1): človeški klon; Na Škotskem so leta 1996 ustvarili ovco Dolly, prvi klon iz odrasle celice sesalca
2. člov. kdor je podoben komu; kloniranec (2): Zakon oblasti pravi, da bo vsak nov predsednik, ki ne bo popolni klon zdajšnjega, s seboj pripeljal nove ljudi, ti pa potem ne bodo hoteli oditi E ← nem. Klon, agl. clone ← gr. klṓn 'poganjek, podtaknjenec'

kméčkiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

kméčki turízem -ega -zma m (ẹ̑, ī)
1. dopolnilna dejavnost kmetije na področju turizma; turizem na kmetiji: razvoj kmečkega turizma; Vhodna vrata krasijo tri jabolka, ki imajo v kmečkem turizmu podobno vlogo kot hotelske zvezdice
2. objekt, kjer se izvaja taka dejavnost; turistična kmetija: odpreti kmečki turizem; V vasi imajo ovčarja s tropom 300 ovac, eden od vaščanov pa se je ojunačil in v tem mirnem, prijaznem kraju začel urejati tudi kmečki turizem

kmetíjaSSKJ -e ž (ȋ)

kmetíja odpŕtih vrát -e -- -- ž (ȋ, ȓ, á)
izletniška kmetija, ki ima poleg svoje primarne dejavnosti še gostinsko in turistično ponudbo, ne nudi pa nastanitev: Mimo cerkve stopimo do ceste, kjer je kmetija odprtih vrat

kolesarijáda -e in kolesariáda -e [kolesarijada] ž (ȃ)
množično športno srečanje, namenjeno predvsem rekreativnemu kolesarjenju in druženju: Kolesarijada je potekala deloma po slovenskih, večinoma pa po hrvaških cestah E iz (↑)kolesár + (↑)(olimp)iáda

kolokácija -e ž (á)
1. jezikosl. zveza dveh ali več besed, ki se v besedilih pogosto pojavljajo skupaj, pri čemer je pomen zveze napovedljiv iz posameznih pomenov besed: Kolokacije s primeri so vzete iz korpusa
2. rač. postavitev strežnika v prostore ponudnika dostopa do interneta: kolokacija strežnika; Gre za to, da se manjšim operaterjem omogoči razvoj na trgu, država pa bo subvencionirala del stroškov operaterjem, ki bodo ponudili kolokacijo E ← agl. collocation, nem. Kollokation ← lat. collocātiō 'razporeditev, ureditev' iz collocāre 'razporediti, urediti'

kompjuterizácija -e ž (á)
prenos človeškega dela na računalnike: Pravkar izvajajo novo kompjuterizacijo kontejnerjev na ploščadi, nameščajo pa tudi nove žerjave, ki naj bi v prihodnje zelo povečali delovno storilnost E ← agl. computerization iz (↑)kompjúter

konkordáncaSSKJ -e ž (ȃ) jezikosl.
prikaz iskane besede ali besedne zveze v sobesedilu: Posamezni zadetek (torej eno vrstico besedila) imenujemo konkordanca, rdeče izpisani del je konkordančno jedro, nabor vseh zadetkov pa je konkordančni niz E ← nem. Konkordanz ← srlat. concordāntia 'ujemanje, register'

konkordánčniSSKJ -a -o prid. (ȃ) jezikosl.
ki je v zvezi s konkordanco: konkordančni niz; Konkordančna širina (število besed v konkordanci) je različna, večinoma pa obsega celoten verz E ↑konkordánca

kontáktniSSKJ -a -o prid. (ȃ)

kontáktna oddája -e -e ž (ȃ, ȃ)
radijska ali televizijska oddaja z gosti v studiu, ki nudi poslušalcem oziroma gledalcem možnost navadno telefonskega sodelovanja v programu: Oglasila sem se v eno od kontaktnih oddaj v zvezi s sistemom ocenjevanja in nujnosti pisanja ne vem koliko kontrolk in spraševanj

kontáktna oséba -e -e ž, člov. (ȃ, ẹ̑)
kdor je določen za stik z zainteresirano javnostjo, poslovnimi partnerji, sodelavci: številka kontaktne osebe; Določi se kontaktno osebo, ki bo dajala ponudnikom dodatne informacije, pri čemer pa mora zelo paziti, da je raven obveščenosti za vse ponudnike enaka

kontróling -a in controlling -a cit. [kontróling-] m (ọ̑)
upravljalni sistem podjetja, vodenega s cilji: vodja kontrolinga; Kot je povedal, bo skrbel za finance, kontroling in načrte, poleg tega pa še za vse naložbe E ← agl. controlling iz (↑)kontrolírati

koordinátorka -e ž, člov. (ȃ)
ženska, ki kaj koordinira; koordinatorica: nacionalna koordinatorka; koordinatorka programa; Bila je prva namestnica pomočnika sekretarja za demokracijo, človekove pravice in delo, do pred kratkim pa je bila koordinatorka za Balkan E (↑)koordinátor

koréktorSSKJ -ja m (ẹ́)
1. kar kaj popravlja, korigira: Vsekakor je študentsko delo tisti velik socialni korektor, ki omogoča študentom, da lahko študirajo
2. ličilo, ki zakrije kožne nepravilnosti, navadno na obrazu: Na temeljito očiščeno kožo najprej nanesemo ustrezno dnevno kremo, nato pa uporabimo korektor
3. člov. šport. igralec pri odbojki, ki zlasti z napadom skrbi, da so posledice napak drugih igralcev njegove ekipe čim manjše: reprezentančni korektor; Na pomladnem pokalu so ga razglasili za najboljšega korektorja na turnirju E ← nem. Korrektor, agl. corrector ← lat. corrector iz (↑)korigírati

kórtikosteroíd -a m (ọ̑-ȋ) med.
hormon nadledvične žleze ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona: inhalacijski kortikosteroidi; uporaba kortikosteroidov; Za boleče sklepe lahko predpišemo nesteroidna protivnetna zdravila, po potrebi pa klinični specialist lahko začne zdravljenje s kortikosteroidi E ← nlat. corticosteroidum iz (↑)kórteks + ↑steroíd

kortizól -a m (ọ̑)
hormon nadledvične žleze: hormon kortizol; raven kortizola; izločanje kortizola; Stres in posledično višja raven kortizola v telesu oslabi imunski sistem, smeh pa raven kortizola zniža E ← agl. cortisol, nem. Cortisol, Kortisol iz (↑)kortizón

kredítniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

kredítna kártica -e -e ž (ȋ, ȃ)
plastična kartica z magnetnim trakom, vdelanim mikročipom, ki se uporablja kot negotovinsko plačilno sredstvo za plačilo s kreditnega računa uporabnika z odlogom ali za dvig gotovine na bančnih avtomatih: imetnik kreditne kartice; številka kreditne kartice; zloraba kreditne kartice; Število transakcij s kreditnimi karticami se je zmanjšalo, povečala pa se je uporaba debetnih plačilnih kartic

kredítna tóčka -e -e ž (ȋ, ọ̑)
enota za vrednotenje dela, ki ga študent opravi v procesu izobraževanja, zlasti v bolonjskem sistemu: sistem kreditnih točk; Študenti, ki bodo uspešno opravili izpite, bodo na začetku septembra prejeli potrdilo z oceno in številom pridobljenih kreditnih točk

kremírati -am dov. in nedov. (ȋ)
upepeliti truplo: Truplo bodo najverjetneje kremirali, pepel pa raztresli E ← nem. kremieren ← lat. cremāre '(za)žgati'

kristálka -e ž (ȃ)
krhka solata s hrustljavimi listi: Na tržnici so nam med solatami priporočili endivijo, kristalko in maslenko, med sadjem pa jabolka, grozdje in hruške E univerbizirano iz kristálna soláta

krónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)

krónska príča -e -e ž, člov. (ọ̑, í) pravn.
kdor lahko v sodnem ali upravnem postopku odločilno vpliva na izid postopka: kronska priča obrambe; kronska priča tožilstva; zaslišanje kronske priče; Hvaležno so vzeli konvertita v svoj tabor kot kronsko pričo

krónski zamášek -ega -ška m (ọ̑, ȃ)
kovinski zamašek za steklenice: Z začasnim kronskim zamaškom napolnjene steklenice pustimo ležati vsaj 15 mesecev, lahko pa tudi več let

krščánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)

krščánska demokracíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
nazor, ideologija, ki zagovarja principe krščanstva v javni politiki: evropska krščanska demokracija; opozicijska krščanska demokracija; voditelj krščanske demokracije; Strank, ki se polaščajo različic imena nekdaj trdno vladajoče krščanske demokracije, je cela vrsta, prav malo pa jih lahko računa na zastopstvo v parlamentu

kúki -ja in cookie -ja cit. [kúki] m (ȗ)
1. ploščato pecivo okrogle oblike iz nekvašenega testa z dodatkom čokolade ali sadja v koščkih: Moka, maslo, sladkor, jajca, pecilni prašek, oreščki ali čokoladni koščki so glavne sestavine za peko kukijev
2. podatek o uporabniku, ki ga spletni brskalnik shrani na računalniku ali drugi elektronski napravi za možnost nadaljnje uporabe; piškotek: Kukiji funkcionirajo tako, da se z njihovo uporabo ciljanje oglaševalskih segmentov bistveno izboljša, služijo pa tudi za oceno različnih obiskovalcev strani E ← agl. cookie ← niz. koekje iz koek 'torta', neznanega izvora

kuríkul -a in kuríkulum -a m (ȋ)
učni program; učnik: šolski kurikul; kurikul za vrtce; V devetletnem šolanju so v javno veljavnem programu tudi obvezni izbirni predmeti, ki pa so sestavni del kurikula E ← agl. curriculum, nem. Curriculum ← lat. curriculum 'tek, potek, razvoj, kariera' iz currere 'teči'

kvárčniSSKJ -a -o prid. (ȃ)

kvárčna úra -e -e ž (ȃ, ȗ)
ura, ki deluje na osnovi kremenovih kristalov: Zadnjih 30 let so tradicionalno urarstvo mučili huda konkurenca, svetovna gospodarska kriza, pa tudi povpraševanje po kvarčnih urah

lápati -am nedov. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
vsebinsko prazno, nespametno govoriti: lapati čisto cel čas; Nekaj jih je odsotno buljilo v stene, drugi so živahno debatirali med sabo ali pa samo lapali v prazno E (↑)lápa

last minute -- -- cit. [lást mínit] v prid. rabi (ȃ, ȋ)
ki se nanaša na ponudbo potovalne agencije za potovanje po znižani ceni tik pred njegovim začetkom: last minute aranžma in aranžma last minute; last minute ponudba in ponudba last minute; Zanimanje za last minute počitnice se v zadnjih letih povečuje, gospodarska kriza pa ga samo še dodatno krepi E ← agl. last minute 'v zadnji minuti' iz last 'zadnji' in (↑)minúta

léčin -a -o prid. (ẹ́)
ki je v zvezi s kulturno rastlino lečo; lečenSSKJ 1 lečin pire; Ko sem bil majhen, mi je mama kuhala lečino juho ali pa solato iz leče in trdo kuhana jajčka E (↑)léča

letálnik -a m (ȃ)
zračno vozilo: jadralni letalnik; brezpilotni letalnik; izbrati letalnik iz hangarja; V samo dveh dneh sta strmoglavila dva letalnika, najprej helikopter s sedemnajstimi potniki in tremi člani posadke, zatem pa še bojno letalo E (↑)létati

línkSSKJ -a m (ȋ) pog.
element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument ali na drugo mesto v istem dokumentu; hiperpovezava, nadpovezava, povezava (2): Vsak link je opremljen s kratkim opisom vsebine in oceno, to pa močno povečuje uporabno vrednost prikazanih povezav E ← agl. link, prvotno 'člen v verigi'

listínjenje -a s (ȋ) fin.
preoblikovanje posojil v vrednostne papirje: listinjenje obveznic; Hipotekarni krediti, ki jih zdaj odobravajo slovenske banke, so v bistvu hipotekarni samo napol, saj jih banke z listinjenjem ne morejo prodajati na kapitalskem trgu, novi zakon pa bo to omogočil E iz listíniti iz (↑)lístina

litopunktúra -e ž (ȗ) ekol., po Marku Pogačniku
1. metoda zdravljenja zemlje, podobna akupunkturi, temelječa na filozofskih in geomantičnih raziskavah zemljinih energijskih vibracij in blokad: Če je pretok energije oviran, ga akupunktura vzpostavi z iglami, ki jih zabadamo v energetske točke, litopunktura pa s pozicioniranjem kamnitih stebrov na energetske točke v pokrajini
2. skulptura z izklesanimi kozmogrami, risbami energetskih valovanj in arhetipov nekega kraja, arhitekture, bitja, namenjena za zdravljenje zemlje, temelječe na filozofskih in geomantičnih raziskavah zemljinih energijskih vibracij in blokad: Dodani so litopunktura, z lesenimi čoki obkrožena lipa, nekaj zvezdastih tlakov in še grobo betoniran zidec ob pločniku E iz gr. líthos 'kamen' + lat. punctūra 'zbodljaj'

litopunktúrni -a -o prid. (ȗ) ekol., po Marku Pogačniku
ki je v zvezi z litopunkturo: litopunkturni kamen; litopunkturni steber; Do sredine prihodnjega leta bodo opremljene vse litopunkturne točke, pripravljena pa bo tudi vsa dokumentacija za začetek gradnje zdraviliške vasi E ↑litopunktúra

lobírati -am nedov. (ȋ)
načrtno vplivati na tistega, ki odloča o kaki stvari, z namenom uveljavitve določenih interesov: uspešno lobirati; V vladi so štiri zelo različne stranke: ena lobira za interese upokojencev, druga kmetov, tretja je zelo blizu nekaterim sindikatom, četrta pa je sploh vseobsegajoča E ← nem. lobbieren iz (↑)lóbi

lymska bolézen -e -zni cit. [lájmska] in lájmska bolézen -e -zni ž (ȃ, ẹ̑) med.
bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelija (2), borelioza, lymska borelioza: Zdravljenje z antibiotiki je smiselno v vseh stadijih lymske bolezni, najbolj učinkovito pa je na začetku bolezni | Računalniški modeli in raziskave na terenu kažejo, da kolikor bolj pester je ekosistem, toliko manjša je nevarnost pojava lajmske bolezni E po ameriškem mestu Lyme, kjer so 1975 zabeležili več pojavov te bolezni

magístrica -e ž, člov. (ȋ)
ženska, ki ima magistrski naslov: magistrica znanosti; Po novem je četrti semester predviden za izdelavo in zagovor magistrske naloge, diplomanti pa bodo po končanem študiju dobili strokovni naziv magister ali magistrica poslovnih znanosti E (↑)magíster

mailing1 -a cit. [mêjling-] m (ȇ)
sistem za pošiljanje elektronskih obvestil z enostavno uporabo: Vse urejajo izključno prek mailinga E ← agl. mailing iz ↑mail1

mailing2 -- v prid. rabi
mailing akcija; mailing lista

mailing ákcija -- -e ž (ȇ, á)
organizirano delovanje po e-pošti: Oglaševalsko nagrado je dobila agencija, ki je »zakuhala« tudi najboljšo mailing akcijo

mailing lísta -- -e ž (ȇ, ȋ)
elektronski poštni seznam, ki omogoča hkratno pošiljanje sporočil večjemu številu naslovnikov: preurejanje in dopolnjevanje mailing list; Prednost mailing liste pred pošiljanjem na veliko število naslovov je v tem, da sporočilo pošljemo na en sam naslov, nato pa ga sistem razpošlje vsem prijavljenim uporabnikom

majórkaSSKJ -e ž, člov. (ọ̑)
nosilka čina, za stopnjo višjega od kapetana I. razreda: Po osnovnem činu je poročnica, po položajnem činu pa majorka E (↑)majór

máliSSKJ -a -o prid. (ȃ)

máli šólar -ega -ja m, člov. (ȃ, ọ̑) do leta 2000
učenec male šole; malošolar: V zgibanki je zapisano, kdaj in zakaj je treba nositi kresničko ter zakaj naj mali šolarji in prvošolčki nosijo rumeno rutico

málo délo -ega -a s (ȃ, ẹ́)
delo, ki traja največ dvajset ur na teden in ne več kot štirideset ur na mesec, plačilo za opravljanje tega dela pa ne presega pol minimalne plače: predlog zakona o malem delu; uvajanje spodbud za malo delo; Malo delo koristi vsem, ki na trgu težko najdejo zaposlitev

málo gospodárstvo -ega -a s (ȃ, ȃ)
gospodarstvo, ki vključuje manjša podjetja in obrti: sklad za razvoj malega gospodarstva; Več denarja bo namenjenega spodbujanju nekaterih posebnih projektov, kakršna sta podjetništvo žensk in mladih ter spodbujanje malega gospodarstva na nerazvitih območjih

málo mórje prisl. (ȃ, ọ̑) ekspr.
izraža veliko količino ali mero; velikoSSKJ: Na festivalu se je nagnetlo malo morje obiskovalcev

mamiláški -a -o prid. (á) pog.
ki se nanaša na mamilaše; mamilarski: mamilaški posli; mamilaška naveza; Kamele in ljudje so požirali vrečke z opijem in čez meje nosili na desetine ton mamila na leto, vladarjem mamilaške mafije pa prinašali neizmerno bogastvo E ↑mamiláš

mántra -e ž (ȃ)
1. v hinduizmu in budizmu zlog, beseda, več besed, ki se ponavljajoče izgovarjajo pri meditaciji: tibetanske mantre; Žebrali so svoje mantre in peli iz dna duše
2. kratko izražena programska misel ali izjava, ki se pogosto ponavlja: V nekdanjem vzhodnem bloku so dolgo ponavljali mantro o svojih posebnostih, nazadnje pa doživeli upor univerzalnih vrednot gospodarske, politične in verske svobode lačnega ljudstva
3. kar določa ravnanje koga glede na cilj, ki ga želi doseči; vodiloSSKJ: Mantra podjetja je zadovoljiti potrebe potrošnikov E ← stind. mantra- iz manyate 'misliti'

márketinški -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na marketing: marketinški pristop; marketinška agencija; marketinška poteza; Marketinški strokovnjaki razlagajo, da je lahko promoviranje podjetja prek različnih sponzorskih nakazil zagotovo ena izmed učinkovitih tržnih potez, ne morejo pa v celoti nadomestiti klasičnega oglaševanja E (↑)márketing

maturitétniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

maturitétna pôla -e -e ž (ẹ̑, ó)
test z maturitetnimi vprašanji: Maturitetne pole, zapečatene v posebnih zabojih, hranijo na občinskih uradih, za varovanje pa odgovarjajo pristojni notarji

maturitétni katalóg -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
seznam z opredeljenimi cilji mature, številom maturitetnih predmetov, obveznimi in izbirnimi maturitetnimi predmeti, načinom in obsegom zunanjega ocenjevanja znanja: Maturitetno snov določamo z maturitetnim katalogom

MBA-jevec -vca [embeájevəc in embẹájevəc] m, člov. (ȃ)
kdor konča mednarodni podiplomski študij menedžmenta; embeajevec, MBA (3): MBA-jevci z elitnih univerz; Črne limuzine peljejo domov pravnike ali MBA-jevce, ki so delali ves dan pa še pozno v noč ali jutro E ↑MBA-

médijskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́)

médijska vôjna -e -e ž (ẹ́, ó)
dalj časa trajajoče prepiranje, spopadanje prek medijev: Objava tajnih dokumentov je sprožila pravo medijsko vojno

médijski atentát -ega -a m (ẹ́, ȃ)
silovit napad prek medijev: Namen te oddaje je bil vsekakor medijski atentat na politika

médijski dogódek -ega -dka m (ẹ́, ọ̑)
v medijih zelo odmeven, velik, pomemben dogodek: Globalni medijski dogodek je opozoril na prihajajočo krizo

médijsko prisl. (ẹ́)
medijsko oglaševati; medijsko pokrivati; Drugi sodni korak v medijsko odmevnem primeru je storjen, že konec junija pa bo jasno, kakšno bo nadaljevanje

mèdomréžje -a s (ȅ-ẹ̑)
1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; internet (1), medmrežje (1), net: dostop do medomrežja; povezovanje ljudi v svetovno računalniško medomrežje; Internet ali po slovensko medomrežje je danes gotovo najbolj razširjeno sredstvo za računalniške komunikacije na daljavo
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medmrežje (2), splet, svetovni splet: brskati po medomrežju; spletne strani medomrežja; uporabniki medomrežja; Če nekaj podjetij medsebojno poveže svoje intranete, nastane internet, medomrežje, ne pa tudi Internet E po zgledu agl. internet iz (↑)med… + (↑)omréžje

menedžíranje -a in managiranje -a cit. [menedžíranje] s (ȋ)
odločanje o življenju, opravljanju temeljnih nalog v kaki delovni skupnosti ali o uporabi, izkoriščanju, vzdrževanju česa: učinkovito menedžiranje; menedžiranje podjetij; Težava menedžiranja je v tem, da lahko zgolj 3 odstotke vseh poslovnih problemov izrazimo v številkah, 97 odstotkov pa jih ostaja nemerljivih in zato težko obvladljivih E ↑menedžírati

menjálniški -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na menjalnico: menjalniški tečaj; menjalniški trg; menjalniško poslovanje; Menjalniške storitve ponujajo poleg bank še drugi menjalci, ki pa morajo skleniti pogodbo z banko E (↑)menjálnica

míkrosívert -a m (ȋ-ȋ) fiz., od leta 1980 dalje
enota za merjenje absorbirane doze ionizirajočega sevanja, milijonina siverta: Zakonsko dovoljena mera nenaravnega sevanja je 1000 mikrosivertov na leto, naravnega sevanja pa vsak človek prejme 2400 mikrosivertov letno E ← agl. microsievert iz (↑)mikro… + ↑sívert

milónga -e ž (ọ̑)
1. argentinska glasba, predhodnica tanga, praviloma napisana v dvočetrtinskem taktu: Milonga se je s časom razvila v drug glasbeni izraz, tango
// ples za to skladbo: V milongah si plesalci ne morejo privoščiti akrobatskih gibov, saj morajo paziti na druge, zato pa si lahko dajo duška profesionalni pari, ki nastopajo v šovih
2. družabni dogodek, kjer se pleše milonga ali tango: Na milongi veljajo posebna pravila lepega obnašanja, ki zagotavljajo, da je ples za vse udeležence prijeten E ← špan. milonga, neznanega izvora

mínibár -a m (ȋ-ȃ)
manjša omarica, manjši hladilnik zlasti v hotelski sobi: Vsaka soba ima kopalnico, v nobeni pa ni minibara, telefona ali televizorja E (↑)míni + (↑)bár1

minimálec -lca m, živ. (ȃ) pog.
minimalni osebni dohodek: Nekateri zaposleni so že po šestnajst let v stečajni firmi na minimalcu, pa še kar čakajo gospodarja, da bo rešil vse njihove probleme E univerbizirano iz minimálni dohódek

mísli -ja in muesli -ja cit. [mísli] m (ȋ)
nekuhana jed iz žitnih ali sojinih kosmičev z dodatki in mleka: Laneno seme lahko dodate misliju, primešate jogurtu ali pa zmeljete in prah potresete po kateri koli hrani E ← nem. Müsli ← švic. nem. Müesli iz Mues 'sadna ali zelenjavna kaša' (= standardno nem. Mus) < stvnem. muos 'jed'

mlekomát -a m (ȃ)
avtomat za prodajo svežega mleka, ki se ustekleniči ob naročilu: postaviti mlekomat; Uporaba mlekomata je dokaj preprosta: v režo za kovance uporabnik vstavi kovance, avtomat pa izda toliko mleka, kolikor je bilo plačano E (↑)mléko + (↑)(avto)mát

móbitelovec -vca m, člov. (ọ̑)
1. uporabnik storitev družbe Mobitel: klicati mobitelovca; Mobitelovci so zamenjali operaterja
2. sodelavec družbe Mobitel: Ljudje se bojijo sevanja in zahtevajo prestavitev anten, mobitelovci pa že imajo vse papirje za gradnjo E ↑móbitel

modélSSKJ -a m, člov. (ẹ̑) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. kdor s svojimi posebnimi lastnostmi, značilnostmi pozitivno izstopa: On je pa res pravi model
2. moški, navadno mlajši: Ker je model zelo nadarjen, delaven in vztrajen, so trenerji nad njim navdušeni E (← nem. Modell, frc. modèle) ← it. modello 'kalup, vzorec, model' < vlat. modellus iz lat. modulus 'mera, merilo' iz modus 'način, mera'

mónitoring -a m (ọ̑)
1. načrtno in stalno opazovanje in spremljanje količine kake snovi v drugi snovi: izvajati monitoring pesticidov v pitni vodi; monitoring emisij toplogrednih plinov; monitoring kakovosti zraka; Tovarna opravlja redni monitoring mejnih vrednosti emisij snovi v zrak
2. načrtno in stalno opazovanje in spremljanje kakega pojava, procesa: monitoring cen; Že od leta 2000 stalno izvajamo monitoring ptic, od leta 2001 dalje pa ob sodelovanju zunanjih izvajalcev tudi monitoring kakovosti vode in hidroloških parametrov E ← agl. monitoring iz (↑)mónitor

môrskiSSKJ -a -o prid. (ó)

môrski sádeži -ih -ev m mn. (ó, ȃ)
užitni morski organizmi, razen rib: solata iz morskih sadežev; rižota z morskimi sadeži; Navadno pripravi štiri jedi: hladna predjed so običajno morski sadeži, topla jed je riba, vmes sorbet, s katerim jedci nevtralizirajo okus po ribi, potem še kakšna mesna jed, nazadnje pa sladica

múlčer -ja m (ú) agr.
stroj za mletje, stiskanje rastlin, rastlinskih delov, zlasti trave: poljedelski mulčer; travniški mulčer; Na ogled je več različnih znamk traktorjev, prvič pa bo predstavljen mulčer s patentiranim sistemom za lažjo košnjo po brežinah E ← agl. mulcher iz ↑múlčiti

múltikulturalízem -zma m (ȗ-ī)
1. nazor o možnosti soobstajanja več različnih kultur na določenem ozemlju: filozofske razsežnosti multikulturalizma; Multikulturalizem se poskuša uveljaviti kot pravica vseh skupnosti, pa čeprav nekatere spodbujajo apartheid
2. soobstajanje več različnih kultur, navadno na določenem ozemlju: religiozni multikulturalizem; Bil je doma tako v angleški oz. ameriški kot arabski kulturi in je predstavljal primer ameriškega multikulturalizma
3. prizadevanje za enakopraven položaj narodov, etničnih, socialnih skupin na določenem ozemlju, v določeni skupnosti: politika multikulturalizma; Svobode govora ne smemo žrtvovati za nič na svetu, niti v imenu multikulturalizma ali politične korektnosti E ← agl. multiculturalism iz ↑múltikultúra

nadgradljív -a -o prid. (ī í í) rač.
ki se da nadgraditi: nadgradljiv operacijski sistem; nadgradljivo okolje; Strežnik je programsko nadgradljiv, nadgradnja pa spet poteka prek spletnega vmesnika E ↑nadgradíti

nàdlák -a m (ȁ-ȃ)
lak, ki se nanaša kot zaščitna prevleka na polakirane nohte: Nohte najprej namažete z osnovnim, brezbarvnim podlakom, nato pa nanje nanesete zaželen odtenek in končate z nanosom zaščitnega nadlaka E (↑)nad… + (↑)lák

nàdnapís -a m (ȁ-ȋ)
1. kar je napisano nad čim, navadno kot naslov: Vsaka slika mora imeti podnapis, tabela pa nadnapis (naslov)
2. prevod umetniškega besedila na prikazovalniku na zgornjem robu odrske odprtine: Predstava bo v francoskem originalu z nadnapisi v slovenščini E (↑)nad… + (↑)napís

nàdzavarovánje -a s (ȁ-ȃ)
zavarovalno stanje, ko je zavarovalna vsota višja od vrednosti zavarovane stvari: Pri podzavarovanju je zavarovalna vsota sklenjena na nižjo vrednost, kot je vrednost nepremičnine, pri nadzavarovanju pa je glede na vrednost nepremičnine previsoka E (↑)nad… + (↑)zavarovánje

nàj…SSKJ náj…SSKJ predpona v sestavljenkah (ȁ; ȃ)
za izražanje najvišje stopnje zaželene lastnosti, kakovosti tega, kar je pomen osnovne besede: najkulturnik; Britanska prestolnica je že sicer noro živahno, bleščeče in sploh najmesto, pred božičem pa je dogajanje še bolj razgibano – glej tudi naj E = stcslov. nai-, hrv., srb., nar. rus., češ. naj- iz (↑)na + pslov. členek *i

naložítiSSKJ -ím dov. (ī í)
1. prenesti program, datoteko s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona; prenaložiti (1): naložiti datoteko; naložiti pisave v tiskalnik; Dosežke in rezultate, ki so plod dela množice strokovnjakov, je mogoče v nekaj minutah priklicati iz medmrežja in naložiti v svoj računalnik
2. ekspr. natvesti: Naložil jima je, da bi z njima rad napravil intervju, v stanovanje pa sta ga spustili, ker je hotel telefonirati E (↑)ložíti

naspidíran -a -o prid. (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. zelo živahen, dejaven: Ko ima veliko dela in je naspidirana, ji sploh ni do hrane, na potovanjih pa, ko tempo malo popusti, se vedno zredi
2. v katerem si stvari hitro sledijo: Grozljiva, a v današnjem naspidiranem, razrvanem svetu na žalost zelo pogosta tematika: o otrocih, ki se trpinčijo E ↑naspidírati

nèákcija -e ž (ȅ-á)
kar je nasprotno, drugačno od akcije: Nevarnost akcije je velika, nevarnost neakcije pa še večja E (↑)nè… + (↑)ákcija1

nèatestírani -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki nima atesta: neatestirani izdelek; neatestirana naprava; Zelo radi se vnamejo adventni venčki, na katerih ljudje pozabijo upihniti sveče, ko odidejo od doma, velikokrat pa zaradi kratkega stika zagorijo tudi novoletne jelke, okrašene z neatestiranimi lučkami E (↑)nè… + (↑)atestírati

négativniSSKJ -a -o in negatívniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑; ȋ)

négativna lísta -e -e in negatívna -e ž (ẹ̑, ȋ; ȋ)
1. seznam zdravil, ki jih mora uporabnik plačati brez nadomestila zavarovalnice: samoplačniška negativna lista; Glede na potrebe in izkušnje je povsem nerazumljivo, da je to zdravilo uvrščeno na negativno listo
2. seznam česa neugodnega: Področje kozmetike je dokaj dobro zakonsko urejeno, saj pozitivna lista določa, kaj in koliko česa sme neki izdelek vsebovati, na negativni listi pa so snovi, ki se v kozmetiki ne smejo pojaviti

nèionizirajóč -a -e [neijonizirajoč] prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́ ȅ-ọ́) fiz.
ki ne ionizira: elektromagnetni neionizirajoči spekter; Največji naravni vir neionizirajočega sevanja je sonce, najpogostejši umetni viri pa so daljnovodi, gospodinjske naprave, radijski in televizijski oddajniki, mobilni telefoni, radarji E (↑)nè… + (↑)ionizírati

nèkadílski -a -o [nekadiu̯ski] prid. (ȅ-ȋ)
ki se nanaša na nekadilce ali nekajenje: nekadilski lokal; nekadilski prostor; V restavracijah so nekadilske in kadilske sobe, v pisarnah pa se sodelavci dogovorijo, ali bodo kadili ali ne E (↑)nè… + (↑)kadílski

nèkajênje -a s (ȅ-é)
stanje brez kajenja: odločiti se za nekajenje; svetovni dan nekajenja; spodbujanje nekajenja; V Evropi in svetu je rak debelega črevesa po razširjenosti na drugem mestu, v nekaterih severnoameriških državah, tam, kjer so z nekajenjem omejili pljučnega raka, pa celo na prvem E (↑)nè… + (↑)kajênje

néoimperialízem -zma [neoimperijalizəm] m (ẹ̑-ī)
težnja po novi ekonomski in politični delitvi sveta po drugi svetovni vojni: Svet je zaradi ameriškega unipolarnega neoimperializma postal bolj nevaren in še bolj razdeljen, ZDA pa manj varne in bolj ranljive kot kdaj prej E ← nem. Neoimperialismus, agl. neo-imperialism iz (↑)neo… + (↑)imperialízem

néokatehúmenski -a -o prid. (ẹ̑-ū) rel.
ki se nanaša na neokatehumene ali neokatehumenat: neokatehumenska skupina; neokatehumensko gibanje; neokatehumensko občestvo; Neokatehumenske skupnosti se lahko ustanavljajo le v velikih središčih, ne pa v malih župnijah E ↑néokatehúmen

néonkaSSKJ -e ž (ẹ̑) pog.
neonska žarnica: rdeča neonka; Strokovnjaki običajno svetujejo, da je za otroške sobe najbolje uporabiti toplo rumeno svetlobo, ki ustvarja prijetno osvetlitev, ne priporočajo pa neonk in drugih svetlobnih teles, ki dajejo hladno osvetlitev E univerbizirano iz néonska žárnica

neopunk -a cit. [néopánk] m (ẹ̑-ȃ)
zvrst zabavne glasbe ob koncu 20. stoletja, ki združuje prvine panka in pop glasbe: S tretjo ploščo so postali ena najpomembnejših glasbenih skupin, ki je vodila k razcvetu neopunka v prvi polovici devetdesetih let, komaj polnoletne mulce pa je ponesla v svet slavnih milijonarjev E ← agl. neo-punk iz (↑)neo… + (↑)punk

nèpripét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni pripet: nepripet varnostni pas; Nepripeto čelado mu je odneslo z glave
// ki ni pripet z varnostnim pasom; neprivezan: nepripet voznik; Tridesetletna voznica, ki ni bila pripeta, se je hudo poškodovala, njen štiriletni otrok, prav tako nepripet, pa je staknil lažje poškodbe E (↑)nè… + (↑)pripéti

nèprivézan -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni privezan: neprivezano govedo; Težka zima je predvsem za srnjad že sama po sebi dovolj naporna, dodatna grožnja pa so neprivezani psi v naravi
// ki ni privezan z varnostnim pasom; nepripet: Analiza nesreč je pokazala, da neprivezani sopotniki po bočnih ali čelnih trkih najpogosteje z glavo treščijo drug z drugim E (↑)nè… + (↑)privézati

nèprofítni -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki nima namena ustvarjati dobička, profita: neprofitna najemnina; neprofitno stanovanje; neprofitno založništvo; Naši člani plačujejo letno članarino, mi pa delujemo kot neprofitna organizacija E (↑)nè… + (↑)profíten

nèprofítno prisl. (ȅ-ȋ)
Nevladne potrošniške organizacije bodo morale delovati neprofitno, neodvisno, strokovno, ob pomoči članstva in ne zgolj z državnimi subvencijami

nèpŕvi -a -o prid. (ȅ-ȓ)
1. ki v zapovrstju ne ustreza številu ena: neprva slovenska vlada; Vsi obvladamo večinoma to prvo branje, ki se mu reče intuitivno oziroma doživljajsko branje, manj pa obvladamo drugo, torej neprvo branje, ki se mu reče miselno analitično branje
// ki ni na prvem mestu: Zamaknjene so vse neprve vrstice odstavkov prvotnega teksta
2. ki ni materni; nematerni: Učbenikov za učenje slovenščine kot neprvega jezika, nastalih v Sloveniji, je na trgu kar nekaj E (↑)nè… + (↑)pŕvi

nèravnína -e ž (ȅ-í)
izboklina, vzpetina na ravni, gladki površini: izravnati neravnine; blage neravnine; neravnine kože; Pri vožnji z avtom ne čutimo neravnin, ker so nad kolesi pritrjene vzmeti, nihanje avta pa zadušijo oljni blažilniki, amortizerji E (↑)nè… + (↑)ravnína

nèsemaforizírani -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni semaforiziran: nesemaforizirani prehod za pešce; Posebej so opozorili, da je nesprejemljiv promet po ulici, ki je na eni strani slepa, na drugi pa se konča z nepreglednim, nesemaforiziranim križiščem, ki ga pešci že zdaj težko prečkajo E (↑)nè… + (↑)semaforizírati

nèsêrijski -a -o prid. (ȅ-é)
ki se ne nanaša na serijo: neserijska proizvodnja; neserijska publikacija; Ogljikova vlakna sicer uporabljajo za izdelavo neserijskih tekmovalnih jadrnic, material pa je čislan zaradi trdnosti, odpornosti proti osmozi in sorazmerne lahkosti E (↑)nè… + (↑)sêrijski

neskônčniSSKJ -a -o prid. (ó)

neskônčni papír -ega -ja m (ó, ȋ)
papir, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini, z luknjicami, zarezami ob robu: Tipkovnice ni bilo, namesto nje je bilo nekaj enostavnih stikal na sprednji plošči, za prikaz rezultatov pa je v najboljšem primeru rabil kar tiskalnik z neskončnim papirjem

nét -a m (ẹ̑) pog.
svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih in filmskih; internet, medmrežje (1), medomrežje (1): Net se je razvil v največjo svetovno zbirko glasbe in filmov, največjo prednost pa omogoča dostop do vsega kulturno-zabavnega programa izza domače mize E ← agl. net, okrnjeno iz ↑ínternét

nètransparêntnost -i in nètransparéntnost -i ž (ȅ-ē; ȅ-ẹ̄)
nerazvidnost, nejasnost: netransparentnost razdelitve sredstev; netransparentnost poslovanja; V preiskavi so ugotovili hude zlorabe znotraj banke, številna kršenja zakonov, negotovo in slabo bančno prakso, pa tudi netransparentnost transakcij E ↑nètransparênten

nèukrépanje -a s (ȅ-ẹ̑)
dejstvo, da se ne ukrepa: neukrepanje policije; neukrepanje vlade; razlogi za neukrepanje; Zaradi neukrepanja veterinarske inšpekcije se sledi lahko zabrišejo, sumljiva hrana po zastrupitvi pa na skrivaj uniči (ali tudi ne) E (↑)nè… + (↑)ukrépanje

nèuvédba -e in nèuvêdba -e ž (ȅ-ẹ̑; ȅ-ȇ)
kar je nasprotno od uvedbe: neuvedba davka; uvedba ali neuvedba evra; Kadar se pojavi sum, da zakonskim pogojem ni bilo zadoščeno, revizijski odbor izroči primer v nadaljnjo obravnavo tožilstvu, to pa zatem samostojno odloči o morebitni uvedbi ali neuvedbi sodne preiskave E (↑)nè… + (↑)uvédba

nevémkólikokrat prisl. (ẹ̑-ọ́) ekspr.
izraža zelo veliko ponovitev: Nevemkolikokrat sva že debatirala, merila, pa nikakor ne gre E iz ne vém kólikokrat

névrobiológ -a [neu̯robijolog-] m, člov. (ẹ̑-ọ̑)
strokovnjak za nevrobiologijo: biti nevrobiolog; Nevrobiologi menijo, da koncentracija traja le 20 minut, potem je potreben krajši premor, lahko je to igra ali pa telesno gibanje E po zgledu agl. neurobiologist, nem. Neurobiologe iz (↑)nevro... + (↑)bio... + gr. -logos iz (↑)lógos

nízkoenergíjski -a -o prid. (ī-ȋ)
1. ki deluje z majhno energijo, močjo: nizkoenergijski laser; Za obsevanje z visokoenergijsko napravo morajo bolniki čakati do konca junija, čakalne dobe za obsevanje z drugimi nizkoenergijskimi napravami pa so nekoliko krajše
2. ki porabi malo energije: nizkoenergijski stanovanjski objekt; V idealnih razmerah je nizkoenergijska hiša pravilno orientirana, preproste oblike kocke in narejena iz čim manj različnih materialov
3. ki ima majhno energijo: nizkoenergijski valovi v magnetnem polju; nizkoenergijska elektronska stanja; Sončna celica je elektrokemični generator, ki nizkoenergijske valenčne elektrone s pomočjo fotonov pretvori v mobilne elektrone z višjo energijo, ki lahko generirajo električni tok
4. ki vsebuje malo kalorij; nizkokalorični: nizkoenergijski dietni pripravki; Aromatizirane vode ali vode z okusom spadajo v posebno kategorijo nizkoenergijskih osvežilnih brezalkoholnih pijač iz rastlinskih izvlečkov E (↑)nizko… + (↑)energíjski

njók -a m (ọ̑)
1. majhen svaljek ali blazinica iz krompirjevega testa: Včasih je nona vsak njok posebej povaljala po vilici, tako da je na eni strani nastal rebrast vzorec, na mestu, kjer je pritisnila s prstom, pa je ostala vdolbinica
2. nav. mn. kuhana jed iz takih svaljkov: Za kosilo so nam pripravili odlične zrezke in prave primorske njoke E ← it. gnocco

nouveau riche1 -- -- cit. [nuvó ríš] m (ọ̑, ȋ)
družbeni sloj, ki je obogatel pred kratkim in na hiter način: Kaj pa nouveau riche, ki si je še predvčerajšnjim požvižgaval vesele viže, ve, koliko simfonij je napisal Beethoven in da se med stavki klavirskega koncerta ne ploska E ← frc. noveau riche 'novi bogataš'

nouveau riche2 -- -- v prid. rabi
Ali čutite to novo plat nouveau riche slovenske mentalitete?

novíčarSSKJ -ja m, člov. (ȋ)
novinar, ki na kratko poroča o čem novem: spletni novičar; Bil je novičar in komentator, predvsem pa reporter E (↑)novíca1

novorevijáš -a m, člov. (á)
sodelavec revije Nova revija: Kljub priznanosti revije in njenemu potrjenemu prispevku k slovenski kulturi in družbi zadnjih dvajset let pa temeljne ideje novorevijašev še niso dovolj zasidrane v splošni slovenski misli E po imenu revije Nova revija

nutricíst -a m, člov. (ȋ)
strokovnjak za prehrano; nutricionist, prehrambenik (2): Francoski nutricisti so dolgo vihali nosove nad kislim zeljem, ljubitelji pa si že petnajst let prizadevajo, da bi javnost spoznala vse njegove blagodejne učinke E ← agl. nutricist iz lat. nūtrīcāre 'hraniti, prehranjevati'

obramboslôvka -e ž, člov. (ȏ)
strokovnjakinja za obramboslovje: Kandidatka je sicer diplomirana obramboslovka in si je svoje cilje visoko postavila, najprej pa bo januarja nadaljevala šolanje na Šoli za častnike E ↑obramboslôvec

obŕnjeniSSKJ -a -o prid. (ŕ)

obŕnjeni slovár -ega -ja m (ŕ, á) jezikosl.
slovar, v katerem si besede sledijo po abecednem redu od njihovega konca proti začetku; odzadnji slovarSSKJ: obrnjeni slovar lastnoimenskega besedja; Odzadnji ali obrnjeni slovar je nujno potreben za tipološke in druge študije sorodnih in nesorodnih jezikov, pa tudi za izdelavo besedotvornih in oblikoslovnih del

obvézniški -a -o prid. (ẹ̑)
1. fin. ki se nanaša na obveznice: obvezniški indeks; obvezniški sklad; obvezniški trg; Delniški in obvezniški investotorji so nezadovoljni z letošnjimi donosi
2. ki se nanaša na vojaške obveznike: obvezniška vojska; obvezniško služenje; Zadnji nabornik bo vojsko odslužil leta 2004, zadnji obvezniški rezervist pa bo opremo vrnil najpozneje do konca leta 2010 E v prvem pomenu (↑)obvéznica, v drugem pomenu (↑)obvéznik

obvòdSSKJ -óda m (ȍ ọ́)
1. priprava, ki premosti obolelo žilo ali oboleli del drugega votlega organa: Šlo je za vstavitev srčnega obvoda, operacijo pa so opravili na oddelku za bolezni srca na leipziški medicinski fakulteti
2. med. operacija, pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa; bypass1 (1), premostitvena operacija: V zadnjih letih smo dodali vrsto novih dejavnosti: delamo koronarografije, žilne obvode, nove operacije na oddelku za otorinolaringologijo
3. kar se naredi, uporablja namesto obstoječega zaradi potrebe ali koristi koga; bypass1 (2): Zakonodaja takšnega ravnanja sicer ni izrecno prepovedovala, toda logično bi bilo, da si sklad obvoda z javnimi sredstvi ne bi smel privoščiti E iz *obvêsti iz (↑)vêsti

ocestníniti -im dov. (ī ȋ)
pobrati pristojbino za uporabo cest: ocestniniti tovornjake; Tovornjakarji do prehoda na satelitsko cestninjenje pričakujejo, da cestninjenje zanje ne bo dražje; tujce bo treba ocestniniti višje, domače pa drugače E ↑cestníniti

odhódniSSKJ -a -o prid. (ọ̑)

odhódni klíc -ega -a m (ọ̑, ȋ)
telefonski klic s telefonske številke imetnika telefonskega aparata: Francoski operaterji so praviloma ugodnejši od švicarskih za odhodne klice v Slovenijo, pri dohodnih klicih iz domovine pa je ravno nasprotno

odklónskost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost odklonskega: ideološka odklonskost; spolna odklonskost; Tematiko nasilja smo v preteklosti obravnavali v kriminologiji, sociologiji odklonskosti, kazenskem pravu, danes pa je tematika nasilja postala mainstream E (↑)odklónski

odnaročíti -ím dov. (ī í)
prenehati biti naročnik: odnaročiti časopis; V nabiralnik mi trgovec ne sme vreči oglasa za svoje izdelke, lahko pa isti oglas objavi v brezplačniku, ki se ga ne da odnaročiti E (↑)naročíti

odpŕtiSSKJ -a -o prid. (ȓ)

odpŕta mêja -e -e ž (ȓ, é)
1. nenadzorovani, prosti mejni prehodi med državami, navadno povezanimi zaradi skupnih ciljev v skupnost suverenih držav: V odprti meji vidijo priložnost za razvoj turizma v povezavi z bližnjimi smučišči na avstrijski strani, medtem ko se bodo sami trudili zagotoviti več turističnih prenočišč
2. dovoljen prihod, uvoz v državo in odhod, izvoz iz nje: Odprta meja je pomenila možnost umika in izhoda, totalitarizem pa takšne možnosti ni dopuščal

odpŕti telefón -ega -a m (ȓ, ọ̑)
organizirano neposredno komuniciranje državljanov z odgovornimi o aktualnih vprašanjih, problemih po telefonu: Prvi letošnji odprti telefon je namenjen vprašanjem s področja delovanja vrtcev, osnovnih in srednjih šol

odznáčiti -im dov. (á ȃ)
narediti, da kaj ni več označeno: Napaka je že to, da mora uporabnik samostojno odznačiti, da tega ne želi, ne pa označiti E (↑)znáčiti

odzračeválnik -a m (ȃ)
naprava, ki omogoča odstranjevanje, izpuščanje zraka iz česa: avtomatski odzračevalnik; odzračevalnik cevovodov; odzračevalnik za gorivo; Najprej bodo odpravili občasne in za prebivalce zelo moteče emisije ob uhajanju prahu skozi odzračevalnik, nato pa zamenjali še filtrirni del naprave E (↑)odzračeváti

ôknoSSKJ -a s (ó)
omejen del računalniškega ekrana za prikazovanje programov, datotek: odpreti okno; pogovorno okno v katerem uporabnik programu posreduje podatke; okno brskalnika; Na zaslonu lahko prikazujemo slike tudi iz več virov hkrati, in sicer tako, da so ti razporejeni v štiri enako velike dele, ali pa večji del slike zasede glavno okno E = cslov. okno, hrv., srb. òkno, rus. oknó, češ. okno < pslov. *okъno iz ide. *h3oku̯- 'gledati'

olastnínjenje -a s (ȋ)
sprememba družbene lastnine v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: olastninjenje podjetja; Družba je dosegla zavidljivo raven olastninjenja: zasebnega je že 97 odstotkov osnovnega kapitala, več kot tisoč delničarjev pa jamstvo za stabilnost upravljavske in lastniške strukture E ↑olastníniti

omízjeSSKJ -a s (ȋ)
uradno srečanje, na katerem udeleženci izmenjujejo mnenja, stališča: delovno omizje; pogajalsko omizje; udeleženec omizja; V petek bo prvo herbersteinsko književniško omizje na temo Slovenska poezija zadnjega desetletja, drugo omizje o prozi pa bo popoldan E iz o(b) mízi

omréžjeSSKJ -a s (ẹ̑)
strežniki in osebni računalniki, povezani s posebno strojno in programsko opremo: Dandanes je stalna povezanost računalnika v omrežje nuja za marsikatero opravilo na delovnem mestu, pa naj gre za povezavo z internetom ali pa le za zvezo s strežnikom v podjetju E iz o(b) mréži

opioíd -a [opijoid-] m (ȋ) farm.
zdravilo za lajšanje hudih bolečin, ki vsebuje opij: Samo 12 odstotkom bolnikov so zdravniki predpisali močan opioid, 30 odstotkov bolnikov pa še dodatno jemlje zdravila brez recepta, da bi si olajšali bolečino E ← agl. opioid, nem. Opioid iz (↑)ópij

òplaSSKJ medm. (ȍ)
izraža začudenje, presenečenje: Opla, kaj pa se dogaja? E (↑)hòpla

otonémljanje -a s (ẹ́) jezikosl.
ugotavljanje, določanje vrste tonema: Otonemljanje je bilo najprej teoretično, pozneje pa preverjeno tudi z anketami E ↑otonémljati

outlet1 -a cit. [áu̯tlet] m (ȃ)
prodajalna, v kateri se lahko izdelki iz preteklih sezon kupijo po močno znižanih cenah: Pričakujejo, da bodo do konca razprodaj prodali skoraj vso sezonsko kolekcijo, ostanke pa bodo preselili v svoje outlete E ← agl. outlet (shop) 'trgovina z izdelki iz opuščenih programov' iz out 'ven, iz' + let 'pustiti'

outlet2 -- v prid. rabi
outlet center in center outlet; outlet trgovina in trgovina outlet; Outlet prodajalne so sicer zanimiv pojav za porabnike, za velike blagovne znamke pa so dvorezni meč

ozeênovski -a -o prid. (ȇ)
ki se nanaša na Organizacijo združenih narodov: ozeenovski funkcionar; ozeenovska organizacija; To je tip ozeenovskega filma, filma s protivojnim humanističnim sporočilom, njegova kvaliteta pa sta nežnost in senzibilnost režiserkinega pristopa k tematiki E po kratici OZN za O(rganizacija) z(druženih) n(arodov)

ozemljeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr.
1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljevati (1): Stik z vsakdanjimi opravili, z vsakdanjim življenjem – iz tega nastaja poezija in to je tisto, kar poezijo tudi ozemljuje
2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljevati (2): Najina nasprotja se lepo dopolnjujejo: on bi v svoji vizionarnosti in ustvarjalnosti odfrčal že kdo ve kam, če ga ne bi ozemljevala, jaz pa bi v svoji togosti splesnela, če me ne bi nenehoma metal iz ravnotežja in oživljal s svojimi pobudami E ↑ozemljíti

označeválecSSKJ -lca m (ȃ) med.
kar označuje verjetnost prisotnosti bolezni ali nagnjenosti k določeni bolezni; marker (1): Po enem letu so diagnostične preiskave pokazale tri- do štirikratno zmanjšanje tumorskega označevalca, tumorska masa pa se je zmanjšala za 20 odstotkov E (↑)označeváti

označeválnik -a m (ȃ)
1. kar kaj označuje: Zbira stare knjige, hkrati z njimi pa hrani številne ekslibrise, avtorske podpise in razne označevalnike; laserski označevalnik priprava za osvetljevanje ciljev pri nočnem obstreljevanju;
2. jezikosl. beseda, ki opredeljuje leksikalno enoto glede na slovnično kategorijo, zvrstnost, stilnost, časnost; kvalifikatorSSKJ: označiti besedo z označevalnikom; oblikoslovni označevalnik; Nekatere besede so v pravopisu označene s čustvenostnim označevalnikom poudarjalno, kar pomeni, da beseda nikakor ne zveni nevtralno E (↑)označeváti

oznákaSSKJ -e ž (ȃ)
1. osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih; tag (1), značka (1): Poleg oznake <summary> nam je na voljo še precej drugih, nihče pa nam ne brani, da bi dodali še svoje
2. niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin; tag (2), značka (2): Iskanje fotografij je nasploh dobra stran tega programa, saj je možno iskanje po naslovih ali lastnih oznakah, imenu, zgodovini glede na več različnih parametrov, vrsti datotek, podrobnostih in motivih E (↑)oznáčiti

pámetniSSKJ -a -o prid. (á)
ki deluje z umetno inteligenco: pametni pralni stroj; Nekateri napovedujejo celo, da bomo pametne naprave upravljali kar z našimi mislimi E (↑)pámet

pámetna híša -e -e ž (á, í)
hiša z računalnikom, ki centralno vodi in usklajuje določene sisteme in opravila z namenom zmanjšati uporabo energije: Pri opremi bodo upoštevali najnovejša dognanja s področja varčne rabe energije, hiše bodo imele tudi možnost nadgradnje s tehnologijo pametne hiše

pámetna kártica -e -e ž (á, ȃ)
plastična kartica z vdelanim čipom za hranjenje informacij: čitalnik pametne kartice; tehnologija pametne kartice; uporaba pametne kartice; Zaenkrat še ne uporabljamo pametnih kartic za podpisovanje vsake transakcije, vendar pa že razmišljamo, kako bomo sistem dogradili v prihodnosti

pámetna tábla -e -e ž (á, ȃ)
elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik; interaktivna tabla: Šola ima zdaj povsem novo telovadnico s fitnesom, prenovljen gledališki amfiteater, knjižnico, učilnice so opremljene s pametnimi tablami in drugo multimedijsko opremo

pámetni telefón -ega -a m (á, ọ̑)
elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona; komunikator (1): Podjetja, ki bi šla v prestrukturiranje, bi svojim zaposlenim lahko kupovala pametne telefone namesto prenosnih računalnikov, saj za pošiljanje elektronske pošte zadostujejo

pánkerica -e in punkerica -e cit. [pánkerica] ž, člov. (ā)
pripadnica subkulturne skupine, katere način življenja se kaže v izrazitem nepodrejanju veljavnim družbenim normam: Pankerica je bila po eni strani glave pobrita, po drugi pa pobarvana modro E ↑pánker

parádaSSKJ -e ž (ȃ)

paráda ponôsa -e -- ž (ȃ, ó)
javna manifestacija za pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in transspolnih oseb: Parade ponosa potekajo po vsem svetu, so pa spomin na dogodke iz leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasiljem policistov v New Yorku

párčkanje -a s (ȃ) ekspr.
združevanje v pare, parčke, navadno zaradi priložnostnega ljubimkanja, spolnega združevanja: Na eni strani imamo opraviti z ločitvami, na drugi pa s parčkanjem osamljenih duš, saj verjamemo, da si vsak zasluži malce romantike E iz párčkati se iz (↑)párček

párica -e ž (ȃ) elektr.
dve izolirani bakreni žici, oviti druga okrog druge: bakrena parica; telefonske parice; Analogni naročniki so lahko priključeni prek lastne parice ali pa prek naprav za priključevanje več naročnikov hkrati E (↑)pár

parkinsonízem -zma m (ī) med.
nevrološki sindrom z znaki parkinsonove bolezni: Čeprav se parkinsonizem pojavlja na vseh koncih sveta, ga je vendarle precej manj med Azijci in Afričani, pogosto pa je pri belcih E po angleškem lekarnarju Jamesu Parkinsonu (1755–1824), ki je bolezen prvi opisal

participatívni -a -o prid. (ȋ)
1. ki je v zvezi s soudeležbo, sodelovanjem zaposlenih ali državljanov pri odločanju: participativni model vodenja; participativna demokracija; Morda ravno zaradi participativnega načina vodenja ne vidijo take potrebe po delničarstvu zaposlenih
2. ki je v zvezi z udeležbo pri dobičku: Prednostne participativne delnice, ki jih ima država, ji prinašajo dividende pred rednimi delnicami, dajejo pa ji tudi pravico do glasovanja pri poslovnih odločitvah in pri imenovanju ter razrešitvi nadzornega sveta E ← agl. participative iz (↑)participírati

pasôvniSSKJ -a -o prid. (ō)
ki ima določen obseg porabe: pasovna energija; Odjemalci s stalnim pasovnim odjemom imajo povsod v svetu nižjo ceno od tistih, ki energijo uporabljajo intervalno, po potrebi E (↑)pás

pasôvno financíranje -ega -a s (ō, ȋ)
redno namensko financiranje delovanja v javnih neprofitnih ustanovah: Za bolonjsko reformo piše, da je bila zasnovana na veliki gospodarski rasti, izvajati pa smo jo začeli v času recesije, in da bi potrebna sredstva zanjo morali zagotoviti s pasovnim financiranjem

pasôvna širína -e -e ž (ō, í) rač.
količina prenosa podatkov na časovno enoto: razpoložljiva pasovna širina; zagotovljena pasovna širina; zakup pasovne širine; Omrežje Ethernet je deljeno omrežje – celotno pasovno širino (10 ali 100 Mb/s) v omrežju si vsi uporabniki delijo med seboj

pédopsihológ -a m, člov. (ẹ̑-ọ̑) med.
strokovnjak za otroško psihologijo: Pediatri in pedopsihologi ugotavljajo, da se otrok bolje in hitreje – pa tudi bolj skladno – razvija, če ni obdan z množico igrač E po zgledu agl. pedopsychologist iz gr. paĩs 'otrok, dete' + (↑)psihológ

pelét -a m (ẹ̑) nav. mn.
1. kratka paličica ali kroglica iz stisnjenega odpadnega lesnega materiala, slame, ki se uporablja za ogrevanje; briketSSKJ, stisnjenecSSKJ, peleta (1): lesni peleti; tovarna peletov; Pri ceni goriva lahko rečemo, da so najcenejši sekanci, dražja so polena, najdražji pa peleti
2. v kroglico oblikovana drobno zmleta snov, ki se uporablja zlasti za krmljenje, gnojenje; briketSSKJ, peleta (2): Za prostore, kjer bodo rasle rastline, izberemo kakovostnejšo prst, ki jo obogatimo z dolgodelujočim organskim gnojilom v obliki peletov E ↑peléta

peléta -e ž (ẹ̑) nav. mn.
1. kratka paličica ali kroglica iz stisnjenega odpadnega lesnega materiala, slame, ki se uporablja za ogrevanje; briketSSKJ, stisnjenecSSKJ, pelet (1): tovarne pelet; Za izdelavo pelet je zanimiv prav odpadni material, včasih so ga metali stran, v luknje in grape, zdaj pa je naenkrat postal tržno blago
2. v kroglico oblikovana drobno zmleta snov, ki se uporablja zlasti za krmljenje, gnojenje; briketSSKJ, pelet (2): Vse potrebno zagotovimo s kakovostnim dolgodelujočim organskim gnojilom v obliki pelet, ki vsebuje dovolj hranil za šest mesecev, vrtnicam pa omogoči, da jih črpajo počasi in glede na svoje potrebe E ← agl. pellet ← stfrc. pelote 'kroglica' iz lat. pila 'žoga, krogla'

penzionêr -ja [penzijoner] m, člov. (ȇ) pog.
upokojenec: Če hočete imeti delo pri vaši hiši opravljeno temeljito, najemite izkušenega penzionerja ali pa človeka, ki je tik pred upokojitvijo E ← nem. Pensionär ← frc. pensionnaire iz (↑)pénzija

perestrójka -e ž (ọ̑)
politika sovjetskega voditelja Gorbačova, ki je zagovarjala gospodarske in politične spremembe v družbi: čas perestrojke; oče perestrojke; začetek in konec perestrojke; Perestrojka se je v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja začela izključno kot reforma gospodarskega modela, končala pa se je z razpadom Sovjetske zveze E ← rus. perestrójka iz perestróitь 'preurediti, na novo zgraditi'

pêrmakultúra -e ž (ȇ-ȗ)
1. odnos do življenja, za katerega je značilno iskanje možnosti, kako živeti in gospodariti v soglasju z naravo in s seboj: Permakultura upošteva prirojene lastnosti rastlin in živali in jih kombinira z naravnimi značilnostmi pokrajine
2. na takem odnosu temelječe načrtovanje trajnostnega človekovega življenjskega prostora: Permakultura je sistem, ki vsaj teoretsko predvideva načrtovanje na mnogo večjih površinah, kot je petsto kvadratnih metrov
3. gibanje, ki zagovarja tako načrtovanje: srečanje pripadnikov permakulture; Permakultura je svetovno gibanje, ki si je najprej prizadevalo za pridelovanje zdrave hrane, zdaj pa sega tako rekoč že na vsa področja, celo na področje trgovine E ← agl. permaculture iz (↑)perma(nénten) + (↑)(agri)kultúra

permisívnost -i ž (ȋ)
1. permisivni nazori, permisivna miselnost: Današnjo družbo po eni strani zaznamuje totalitarni model, po drugi pa popolna permisivnost
2. lastnost, značilnost permisivnega: Po novem bo širitev koncesionarstva odvisna le od permisivnosti posameznega ministra in zmožnosti zdravnikov, da gredo v ta izziv
3. popuščanje in neomejevanje: Pri nas vlada permisivnost, splošna družbena strpnost do alkohola E ↑permisíven

pick-up1 -a in pickup -a cit. [pík-áp] m (ȋ-ȃ)
1. poltovorno osebno vozilo z odprtim tovornim prostorom: terenski pick-up; velik pick-up; V zavojih in med zaviranjem pick-up seveda ne zmore dinamike osebnega avtomobila, zato je treba slog vožnje ustrezno prilagoditi
2. priprava za ojačevanje zvoka, ki se pritrdi na akustično brenkalo ali godalo: izum mikrofona in električnega pick-upa; Na svojem novem albumu sem se odločila sama programirati in posneti večino stvari, tudi zato, da izkoristim sintetizatorski pick-up, ki ga imam vgrajenega v kitaro E ← agl. pick-up iz pick 'pobrati' + up 'gor'

pick-up2 -- v prid. rabi
pick-up vozilo in vozilo pick-up; Zbira denar za violinski lok, potreboval pa bi še pick-up mikrofon za ozvočenje klasične violine za džez

pídovski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na pooblaščeno investicijsko družbo: pidovski holding; pidovske delnice; pidovsko premoženje; Najprej so bili pomembni lastniki samo tisti, ki so zbirali pidovske certifikate, z njimi se je pozneje začelo trgovati, na koncu pa je vedno več podjetij začelo dobivati prave lastnike E (↑)píd

píkniški -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na piknik: pikniški prostor; pikniška kulinarika; Še posebej v poletnih mesecih puščajo na obali odpadke, pikniška pogorišča ali pa mečejo smeti v morje E (↑)píknik1

piratizíranje -a s (ȋ)
nezakonito prisvajanje, razmnoževanje izdelka elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo: piratiziranje glasbe; Analitiki ocenjujejo, da je zaradi piratiziranja izgubljeno kar 125.000 delovnih mest v EU, piratiziranje pa še vedno narašča E ↑piratizírati

piratizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
nezakonito si prisvajati, razmnoževati izdelke elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo: Sogovorniki trdijo, da se najbolj piratizirajo enodnevne uspešnice, bistveno manj pa glasba, ki ima daljši rok trajanja E ← nem. piratisieren iz ↑pirát

pirátskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na nezakonito prisvajanje, razmnoževanje izdelkov elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo: piratski posnetki; piratski program; piratsko kopiranje; Zoper piratske proizvajalce in trgovce so sprožili obsežno kampanjo, resnejše učinke pa pričakujejo šele po sprejetju novega zakona o avtorskih pravicah E ↑pirát

písemskiSSKJ -a -o prid. (ī)

písemska bómba -e -e ž (ī, ọ̑)
pismo z razstrelivom, ki eksplodira ob odprtju: poslati pisemsko bombo; V Genovi, pa tudi v Neaplju, Firencah in Padovi so preiskali glavne štabe anarhistov, ki jih sumijo, da so v ponedeljek sodelovali pri eksploziji pisemske bombe na policijski postaji v Genovi

pištólarSSKJ -ja m, člov. (ọ̑) ekspr.
kdor strelja s pištolo: Policisti so jeznoritega pištolarja vzeli s seboj, preiskavo pa nadaljujejo E (↑)pištóla

pizdaríja -e ž (ȋ) vulg.
1. neprimerno, grdo, slabo dejanje: delati pizdarije; Takrat bom polnoleten in ne boš več odgovorna zame in se ti ne bo več treba sekirati zaradi mojih pizdarij
2. težave, zmešnjava: Dovolj je en prenapet navijač košarkaškega kluba, pa imamo pizdarijo
3. neumnost: To, da so se dogajale take stvari, je čista pizdarija E (↑)pízda

plástičniSSKJ -a -o prid. (á)

plástična kártica -e -e ž (á, ȃ)
kartica iz plastične mase z magnetnim trakom ali vdelanim čipom, ki se uporablja za identifikacijo in poslovanje, navadno v bančništvu: lična plastična kartica z logotipom; uvedba enotnega evropskega vozniškega dovoljenja v obliki plastične kartice; Namesto za kovanim in papirnatim denarjem bomo ljudje vse pogosteje brskali za plastičnimi karticami in vtipkavali kode, znesek na našem bančnem računu pa bo kopnel

plástični denár -ega -ja m (á, á) ekspr.
kartice z elektronsko vpisanimi podatki, ki omogočajo brezgotovinsko plačevanje in dviganje gotovine na bankomatih, v bankah: uporaba plastičnega denarja; Razmah plačevanja s plastičnim denarjem navdušuje tudi bančnike, saj je z njim manj dela in država prihrani stroške za vzdrževanje bankovcev in kovancev

plázma1 SSKJ -e ž (ȃ)
tanek, ploščat zaslon, ki prikazuje sliko s pomočjo pretoka električnih impulzov skozi mnogo z žlahtnim plinom napolnjenih celic: Domači so jo zlahka prepričali za nakup plazme in ureditev hišnega kina E ← agl. plasma (display panel) iz ← poznolat. plasma 'tvorba, tvar(ina), snov' ← gr. plásma 'upodobitev' iz plássō 'tvorim, upodabljam' k (↑)plástika

plázma2 -- v prid. rabi
plazemski: plazma zaslon; Gledati film v kinu je nekaj povsem drugega kot na domačem televizorju, pa četudi imamo še tako velik plazma televizor, obkrožen z množico zvočnikov

plečnikológ -a m, člov. (ọ̑)
strokovnjak za raziskovanje življenja in dela Jožeta Plečnika; plečnikoslovec: S to knjigo cerkev v Bogojini še bolj vabi k ogledu, plečnikologe pa k nadaljevanju dela E po arhitektu Jožetu Plečniku (1872–1957) + gr. -logos iz (↑)lógos

plúžniSSKJ -a -o prid. (ȗ)

plúžna enôta -e -e ž (ȗ, ó)
1. organizacijska enota za odstranjevanje snega s snežnim plugom: Na ceste in peščeve površine so že ob 4. uri zjutraj poslali vse razpoložljive plužne enote in posipalnike
2. območje odstranjevanja snega s snežnim plugom: Mesto bo tudi letos razdeljeno na dvanajst plužnih enot, prva prioriteta pa bodo tako kot vedno avtobusne proge

pòbolníšnični -a -o [in pobou̯nišnični] prid. (ȍ-ȋ)
ki je v zvezi s časom po zdravljenju v bolnišnici: pobolnišnična obravnava; pobolnišnično zdravljenje; Priliv bolnikov bo treba reševati v sodelovanju s primarnim nivojem, ob tem pa dvigniti delež dnevnih obravnav in urediti pobolnišnično oskrbo, s čimer bi sprostili prezasedenost postelj E iz po bolníšnici

počitnikoválec -lca [in počitnikovau̯ca] m, člov. (ȃ)
kdor preživlja počitnice, dopust, navadno zunaj stalnega bivališča; počitničarSSKJ, počitnikarSSKJ: Ponudba za kolesarje je kljub nekaterim pomanjkljivostim v Sloveniji že zdaj precej privlačna, še bolj pa bi se morali posvetiti družinskim počitnikovalcem z otroki E (↑)počitnikováti

podčrtáj -a m (ȃ)
grafično znamenje, podobno pomišljaju, ki se piše pod nivojem črk in povezuje dve besedi ali dva znaka: Preverjanje pravilnosti vnesenega e-naslova zahteva vnos, ki vključuje znak @, preostali znaki pa morajo biti le črke, števke in morda še posebna znaka, vezaj in podčrtaj E (↑)podčŕtati

póden -dna m (ọ́) pog.
1. pod, tla: Pri igranju je s peto udarjal ob poden
2. kar je skrajno nekakovostno, slabo, ničvredno: politični poden; poden od podna popoln poden; Ni vse zanič, večina je pod nivojem, ne morem pa reči, da je vse totalen poden E ← nem. Boden 'tla'

podhránjenostSSKJ -i ž (ā) ekspr.
premajhna, preslaba preskrbljenost s čim: finančna podhranjenost; kadrovska podhranjenost; podhranjenost kulture; V krajevni skupnosti so še enkrat opozorili na naložbeno podhranjenost drugega največjega predela občine, vendar pa so zadovoljni z napovedanimi naložbami E (↑)podhránjen

pòdiztóčnica -e ž (ȍ-ọ̑) jezikosl.
jezikovna oblika določene iztočnične besede ali besedna zveza z njo, ki je v slovarju prikazana kot posebna enota v okviru iztočnice; podgesloSSKJ: Iztočnice in podiztočnice imajo zapisan tudi jakostni naglas, ki pa se v navadnem pisanju sicer ne zapisuje E (↑)pod... + (↑)iztóčnica

pòdkultúraSSKJ -e ž (ȍ-ȗ)
posebna kultura kake skupine ljudi, drugačna od kulture, katere del je; subkulturaSSKJ: Hekerji, katerih glavna motivacija je dobiti ugled znotraj lastne podkulture, običajno le objavijo virus, kaznivo dejanje pa zagrešijo tisti, ki ga širijo E (↑)pod... + (↑)kultúra

podomačevánje -a s (ȃ)
delanje, da je kaj po značilnostih, lastnostih podobno domačemu: vsesplošno kulturno podomačevanje; proces podomačevanja; Ravno zaradi podomačevanja besed, najprej v izgovoru in pregibanju, nato pa tudi v zapisu, se nam ni treba na pamet učiti številnih tujih besed, ki odstopajo od našega jezikovnega sistema E iz podomačeváti iz (↑)podomáčiti

podpíratiSSKJ -am nedov. (ī ȋ)
omogočati delovanje določenih funkcij programske, strojne opreme: Program podpira samodejno snemanje, pa tudi snemanje podatkov neposredno v spletni strežnik E (↑)podpréti

pòdprojékt -a m (ȍ-ẹ̑)
projekt v okviru drugega, večjega projekta: kratkoročni podprojekt; vodja podprojekta; Drugi podprojekt je gradnja transportno-logističnega in distribucijskega centra ob avtocesti, tretji podprojekt pa gradnja visokošolskega središča na območju sedanje vojašnice E (↑)pod... + (↑)projékt

pòdstándardni -a -o prid. (ȍ-ȃ)
ki ne dosega navadnega, običajnega standarda: podstandardno bivališče; podstandardna zdravila; Vsebinskih sprememb novogradnja ne bo prinesla, izboljšali pa se bodo bivalni pogoji za zaprte osebe kot tudi delovni pogoji za zaposlene, ki trenutno živijo in delajo v podstandardnih pogojih E ↑pòdstándard

pòdzaposlênost -i in pòdzapôslenost -i ž (ȍ-é; ȍ-ȏ)
1. zaposlitev s skrajšim delovnim časom, delna upokojitev, občasna zaposlitev: Klasičen primer podzaposlenosti so ljudje, ki delajo skrajšani delovni čas, želeli pa bi delati polni
2. zaposlitev pod ravnijo delovne zmožnosti ali drugačna od poklicnega področja, od poklicne usposobljenosti: odpraviti podzaposlenost; oblike podzaposlenosti; Vse večja bo tudi podzaposlenost mladih – kar pomeni, da se bo vse več mladih diplomantov znašlo na delovnih mestih, ki ne ustrezajo njihovi izobrazbi ali sploh smeri študija E iz pòdzaposlèn iz podzaposlíti iz (↑)zaposlíti

pohódništvo -a s (ọ̑)
hoja za rekreacijo: dnevi pohodništva; Srečanje je pripravila komisija za evropske pešpoti v Sloveniji, ki jo je ustanovilo več slovenskih zavodov in zvez, njena naloga pa je skrb za pešpoti ter spodbujanje pohodništva E ↑pohódnik

poklíkati -am dov. (ȋ)
1. drugega za drugim klikniti: poklikati svoj izbor; poklikati vse podstrani; Datoteke, ki jih želimo arhivirati, lahko določimo na dva načina – izberemo celoten imenik ali pa datoteke poklikamo posamično
2. pritisniti navadno levi gumb na računalniški miški in s tem izbrati možnost, funkcijo, prikazano na zaslonu računalnika; klikniti (1): dvakrat poklikati; Dejstvo je neizpodbitno – če sami ne poklikamo trojanca ali z virusom okužene datoteke, skoraj ni načina, da bi se ta naselil v naš računalnik E ↑klíkati

pokojnínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)

pokojnínski bón -ega -a m (ȋ, ọ̑) v letih od 1992 do 2002
vrednostni papir, ki ga dobi delavec v rednem delovnem razmerju namesto neizplačanega osebnega dohodka in ga lahko proda ali zamenja za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja: nakup pokojninskih bonov; delnice za pokojninske bone; promet s pokojninskimi boni; Pokojninski boni so pokriti z realnim premoženjem, ki ga bo ponudila država, upravljavci pokojninskih skladov pa bodo kupovali premoženje z gotovino brez omejitev

pokojnínski stèber -ega -bra m (ȋ, ə̀)
sklad, namenjen za zagotavljanje sredstev za pokojnine: drugi pokojninski steber obvezno dodatno zavarovanje za poklicno upokojitev, ki ga plačuje delodajalec; prvi pokojninski steber obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje; tretji pokojninski steber prostovoljno individualno pokojninsko zavarovanje; Zaposlenim je obljubil tudi oblikovanje dodatnega pokojninskega stebra, saj se lahko za zdaj s tem pohvalijo samo na eni fakulteti, takšni privilegiji pa ne morejo biti ekskluzivni

poligráfSSKJ -a m (ȃ)
naprava, ki z zaznavanjem in zapisovanjem določenih fizioloških pojavov kaže, kdaj preiskovanec ne govori resnice; detektor lažiSSKJ: uporaba poligrafa; Imam dober spomin, prepričan sem, da ga ima tudi on, zato ga pozivam, naj gre s svojo izjavo še enkrat v javnost, nato pa na poligraf, če si upa E ← agl. polygraph iz (↑)poli... + tvor. od gr. gráphō 'pišem'

poligrafíst -a m, člov. (ȋ)
strokovnjak za poligrafijo: Mislim, da sva s to izobrazbo idealen tandem za delo s temi napravami, namreč vsak kriminalist ne more biti poligrafist, vsak poligrafist pa se mora spoznati na kriminalistiko, medicino, psihologijo E ← agl. polygraphist k ↑poligrafíja

póloSSKJ -- v prid. rabi (ọ̑) v zvezi polo majica, srajca
majica, srajca z manjšim oglatim ovratnikom, ki se zapenja z dvema ali tremi gumbi pod vratom: V času elektronske trgovine se poslovneži želijo prosto odločati, ali bodo oblečeni v polo srajce in kavbojke ali pa suknjič in kravato E (↑)pólo, ker so tovrstna oblačila prvotno nosili igralci pola

pôlpúli -ja [pou̯puli] m (ȏ-ȗ)
tanjši pulover z višjim ovratnikom: Drugi ropar je bil kakih 10 cm nižji, bolj atletske postave, v temnih športnih hlačah in polpuliju z dolgimi rokavi, obut pa v temne čevlje E (↑)pol… + (↑)púli

pôlvíkanje -a [pou̯vikanje] s (ȏ-ȋ) jezikosl.
vikanje, pri katerem je pomožni glagol v množini, opisni deležnik pa v ednini; pogovorno vikanjeSSKJ, polovično vikanjeSSKJ: Poleg tikanja in vikanja je v rabi tudi polvikanje: Gospa, boste sedla? E (↑)pol… + (↑)víkanje1

poménka -e ž (ẹ̑) jezikosl.
beseda, besedna zveza kot nosilka pomena: Prvo uro sem pričela z utrjevanjem pomenk (protipomenk, nadpomenk, podpomenk), ki smo jih že obravnavali v učilnici, sedaj pa so pomenke utrdili z nalogami na računalniku E (↑)pomèn

pomládnik -a m, člov. (ȃ) nav. mn.
član, pristaš pomladne stranke: slovenski pomladniki; Državljani, ki so volili pomladnike, od te vlade, še posebej pa od njenega predsednika, veliko pričakujejo E (↑)pomlád

popípsati -am dov. (ȋ) pog.
razpršiti sredstvo proti mrčesu na kaj: Kadar nismo v varnem zavetju zaprtih prostorov, torej na sprehodu v parku ali gozdu, klopov in drugih pikajočih žuželk ne moremo kar popipsati, kljub temu pa lahko preprečimo, da bi nas napadle E iz pípsati iz ↑píps

popótniški -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na popotnike ali popotništvo: popotniški vodnik; popotniške izkušnje; popotniško združenje; Opravila je tudi tečaj popotniške fotografije, v osnovi pa si prizadeva za bolj kakovostno popotniško in družinsko fotografijo E (↑)popótnik

posébniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

posébni odpádki -ih -ov m mn. (ẹ̑, ȃ)
odpadne snovi, s katerimi je treba ravnati na poseben način in po posebnih pravilih: odlagališče posebnih odpadkov; odvoz posebnih odpadkov; akcija zbiranja posebnih odpadkov; Na deponiji posebej zbirajo steklo in papir z embalažo, ločujejo tudi belo tehniko, les, plastično embalažo, dvakrat letno pa zberejo tudi posebne odpadke iz gospodinjstev

potróšnica -e ž, člov. (ọ̑)
ženska, ki kaj porablja, troši: Nisem klasična potrošnica: reklamni nagovori prodajalcev me pustijo hladno ali pa mi gredo na živce E (↑)potróšnik

povezljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost povezljivega: zagotavljati povezljivost; brezžična povezljivost; omrežna povezljivost; Pomorske avtoceste zahtevajo boljšo povezljivost med pristanišči in železniškimi omrežji ter omrežji celinskih plovnih poti pa tudi izboljšavo kakovosti pristaniških storitev E ↑povezljív

povzpétnica -e ž, člov. (ẹ̑) slabš.
ženska, ki si brezobzirno prizadeva napredovati: Nasprotniki so ji očitali, da je navadna povzpetnica, njeni oboževalci pa so cenili njeno zmožnost, da se za svoje sanje bojuje E (↑)povzpétnik

pózitivniSSKJ -a -o in pozitívniSSKJ -a -o prid. (ọ̑; ȋ)

pózitivna diskriminácija -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, á; ȋ)
dodelitev, dodeljevanje več ugodnosti manjšim skupnostim kot velikim: ukrepi pozitivne diskriminacije; načelo pozitivne diskriminacije; Pozitivna diskriminacija vedno obsega nekatere spodbude in ukrepe, ki vsaj začasno neki manjšini dajejo prednost

pózitivna energíja -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
veselje do življenja in dela: oddajati pozitivno energijo; povezovanje pozitivne energije; Vzdušje je nabito s pozitivno energijo

pózitivna lísta -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
seznam zdravil na zdravniški recept, ki so plačana povsem ali predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja: pozitivna lista zdravil; uvrstitev na pozitivno listo; Komisija razvršča na pozitivno listo zdravila, ki so najbolj učinkovita in strokovno najbolj utemeljena
// seznam česa za uporabnike ugodnega sploh: Na pozitivni listi so dovoljene snovi

pózitivno mišljênje -ega -a in pozitívno -ega s (ọ̑, é; ȋ)
mišljenje, prepričanje, da je posameznik s svojo naravnanostjo sposoben spremeniti fizično resničnost ali zunanje okoliščine: moč pozitivnega mišljenja; Sklenila sva, da bova s svojo energijo, pozitivnim mišljenjem in dejanji pomagala tistim, ki nimajo dovolj moči in volje za pot, ki je naju vodila v lepši, predvsem pa bolj zdrav jutri

pozívnik -a m (ȋ)
žepni sprejemnik za osebne klice; pager: prikaz pozivnika; Mobiteli, notesniki in pozivniki so lahko pomembni pripomočki, ne smejo pa ljudi priklepati na pisarne E (↑)pozívati

práktičarka -e ž, člov. (á) pog.
ženska, ki se neposredno ukvarja s praktičnim delom: Poudarila je, da je zelo izkušena praktičarka, hkrati pa je sposobna tudi teoretskega razmisleka o lastnem delu, mediju in žanru, v katerem je ustvarjala E (↑)práktik

prálnicaSSKJ -e ž (ȃ)

prálnica denárja -e -- ž (ȃ, á) ekspr.
ustanova, skupnost, ki nelegalno pridobljeni denar spravlja v legalni obtok in s tem zabrisuje njegov izvor: Klubi postajajo igračke milijarderjev in objekti špekulacij finančnih akrobatov, po možnosti pa tudi pralnice denarja za organizirani kriminal

prána -e ž (ȃ)
univerzalna kozmična energija v hinduizmu: pretok prane; Človek prihaja v stik s prano tudi s pomočjo hrane in pijače, pomemben element prane pa je dihanje E ← agl. prana, nem. Prana ← stind. prāṇá-, prvotno 'dih, sapa'

prèdmenstruálni -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki je v zvezi s časom pred menstruacijo: predmenstrualne bolečine; predmenstrualne motnje; V predmenstrualnem obdobju je bila večina žensk bolj utrujena ali pa je čutila izrazito pomanjkanje energije E iz pred menstruácijo

prèdmenstruálni sindróm -ega -a m (ȅ-ȃ, ọ̑)
skupek simptomov, značilnih za čas pred menstruacijo; PMS: blažiti predmenstrualni sindrom; Približno polovico žensk muči predmenstrualni sindrom

prèdprijáviti se -im se dov. (ȅ-á ȅ-ȃ)
najaviti se na prijavo: Prijavnino boste poravnali na štartu, obvezno pa se predprijavite na spletnem naslovu E ↑prèdprijáva

preizkúsniSSKJ -a -o in preskúsniSSKJ -a -o prid. (ȗ)

preizkúsna lútka -e -e in preskúsna -e ž (ȗ, ȗ)
lutka v obliki človeka, ki jo uporabljajo za proučevanje sil na človeka v prometnih nesrečah; testna lutka: Meritve na preizkusnih lutkah niso pokazale kakšnih večjih težav v predelu kolen in stegen, je pa voznikovo koleno udarilo v armaturno ploščo

prêjšnjič prisl. (ē)
ob prejšnji priložnosti; prejšnjikratSSKJ: Ocena dela vlade je ta mesec nekoliko nižja kot prejšnjič, še vedno pa precej višja kot večji del lanskega leta E (↑)préjšnji

prenaročíti -ím dov. (ī í)
naročiti na drug datum od že določenega: V bolnišnici včeraj zaradi zdravniške stavke ni odpadla nobena operacija, so pa morali prenaročiti nekaj pacientov v nekaterih specialističnih ambulantah E (↑)naročíti

prenaročíti se -ím se dov. (ī í)
prenehati biti naročnik enega in postati naročnik drugega časopisa, revije: Naročnike nagovarjajo, naj se prenaročijo na njihov časopis

prenôsniSSKJ -a -o prid. (ó)

prenôsna telefoníja -e -e ž (ó, ȋ)
prenašanje govora, sporočil s prenosnim telefonom; mobilna telefonija: signal prenosne telefonije; Prenosna telefonija prinaša očitne prednosti: takojšnjo povezavo s svetom, stalno dosegljivost, sprejemanje in pošiljanje sporočil kjer koli

prenôsni računálnik -ega -a m (ó, ȃ)
osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati; laptop, prenosnik: model prenosnega računalnika; Čez čas ugotovi, da je v taksiju pozabil prenosni računalnik, v katerem si je domov nosil delo

prenôsni telefón -ega -a m (ó, ọ̑)
manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilnik, mobilni telefon, mobitel: uporabljati prenosni telefon; številka prenosnega telefona; Tat je torbico vrgel v smetnjak, prenosni telefon in denar pa odnesel s seboj

prenôsno straníšče -ega -a s (ó, í)
navadno premično stranišče, zlasti na gradbiščih in javnih prireditvah, ki namesto vode učinkuje z dezinfekcijsko tekočino za razkuževanje in nevtralizacijo vonjav; kemično stranišče, mobilno stranišče: prenosno kemično stranišče na rok koncertu; Podjetje je konec lanskega leta dalo v promet prenosno stranišče, posebej prilagojeno za uporabo v avtomobilu

preparkírati -am dov. (ȋ)
1. parkirati, postaviti vozilo drugam, na drugo mesto: Avto so preparkirali in zaklenili
2. fin. navidezno prodati ali zastaviti kaj, zlasti delnice, zaradi večjih koristi in manjših zapletov v zvezi z njihovim lastništvom: Špekulantu se nikakor ne sme dopustiti, da delnice preparkira; potem jih bo pa čez nekaj let preparkiral nazaj po simbolični ceni E (↑)parkírati

preslédnica -e ž (ẹ̑)
tipka na računalniški tipkovnici, s katero se v besedilo vnese presledek: pritisniti preslednico; Med tipkanjem se zelo rado zgodi, da nam vskoči kakšna nezaželena črka, težave pa so tudi s preslednico, ki se velikokrat vtipka dvojno ali trojno, če je s palcem ne zadenemo dovolj natančno E (↑)presléden

pretóčenSSKJ -čna -o prid. (ọ̑)
1. ki omogoča normalen potek prometa, premikanja: prometno bolj pretočen; To je slabo pretočna cesta, brez pravega pretočnega prometa
2. ki omogoča hitro, učinkovito in raznovrstno zadovoljevanje potreb uporabnikov, zainteresiranih: Ministrstvo ne sme biti ozko grlo, temveč pretočna institucija
3. ki se prenaša prek interneta ali drugih omrežij in se predvaja sprotno ali z majhno zakasnitvijo: pretočna glasba; Po določilih in omejitvah glasbene industrije bo spremenjeni zapis datotek ponujal le izbrane vsebine, pa še to le kot pretočne zapise, ki jih ni mogoče kopirati E (↑)pretòk

previjálniSSKJ -a -o prid. (ȃ)

previjálna míza -e -e ž (ȃ, í)
miza za previjanje dojenčkov: V toaletnih prostorih knjižnice imajo previjalno mizo, v sanitarijah muzeja pa je otroka mogoče previti z nekaj improvizacije

priključnína -e ž (ī)
1. plačilo za priključek: priključnina brez prometnega davka; Cena telefonije se spreminja s priključnino
2. znesek, ki se plača za priključitev česa: Ob začetku delovanja je signal pokril komaj mesto z okolico, priključnina pa je bila približno 10 tisoč evrov E (↑)prikljúčiti

prirólati -am dov. (ọ̑)
1. pripeljati se na rolerjih: Mi kar gremo, ona naj pa prirola za nami
2. pog. priti, pojaviti se: Bombni atentati so imeli namen, da se prirola obsedno stanje E ↑rólati

prodajljív -a -o prid. (ī í í)
ki se da prodajati: prodajljive delnice; prodajljivo blago; Znižanje bi v prvi vrsti okrepilo komercialno produkcijo, pomembno pa bi vplivalo tudi na manj prodajljive programe E (↑)prodájati

prófi1 -ja m, člov. (ọ̑) pog.
kdor strokovno, dobro opravlja kako delo; profesionalecSSKJ: pravi profi; Ko prideš na oder, se vidi, kakšen profi si E ← nem. Profi, skrajšano iz Professional 'profesionalec' iz (↑)profesionálen

prófi2 -- v prid. rabi
poklicniSSKJ, profesionalniSSKJ: profi fuzbaler; Klasične fotoaparate uporabljajo samo največji ljubitelji ali pa kakšen profi fotograf

promilomát -a m (ȃ)
naprava za merjenje koncentracije alkohola v izdihanem zraku: Med moškimi je bil rekorder tisti, ki mu je promilomat pokazal 3,79 promila alkohola v krvi, ženska rekorderka pa je napihala 2,22 promila E (↑)promíle + (↑)(avto)mát

prótiglobalizácija -e ž (ọ̑-á)
miselnost, ki je proti globalizaciji; antiglobalizacija: Protiglobalizacija postaja nova globalizacija na evropski način, globalizacija pa ostaja ameriška E (↑)proti... + ↑globalizácija

prótijunák -a m, člov. (ọ̑-á)
1. negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom; antijunak (1): glavni protijunak; Ne pretirano pogumen in najraje zadet je Glista izrisan protijunak
2. oseba kot nosilec junaku nasprotne, negativne lastnosti; antijunak (2): Po navadi je junak v filmu tisti, s katerim se identificiramo, protijunak pa po navadi uteleša zlo E (↑)proti... + (↑)junák

prótikomuníst -a m, člov. (ọ̑-ȋ)
kdor je proti komunizmu; antikomunist: Najprej je bil goreč privrženec ruske revolucije, po obisku v ZSSR pa je postal zagrizen protikomunist E (↑)proti... + (↑)komuníst

prótiterorízem -zma m (ọ̑-ī)
dejavnost, ki omejuje terorizem; antiterorizem: ameriški protiterorizem; sporazum o protiterorizmu; Samih terorističnih dejanj sicer ni toliko, veliko več pa je pisanja, ukrepov v imenu protiterorizma E (↑)proti... + (↑)terorízem

prótivlómni -a -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki varuje pred vlomom: protivlomni alarm; protivlomni sistem; protivlomna ključavnica; protivlomna vrata; Kdor hoče mirno spati, naj poskrbi za kovinske rešetke na oknih, dobi pa se tudi posebna protivlomna folija, ki zaščiti steklo tudi pred najmočnejšimi udarci E iz próti vlômu

računálniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ)

računálniška ígrica -e -e ž (ȃ, ȋ)
igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; videoigra, videoigrica: igrati računalniške igrice; Če šolar med počitnicami postane žrtev zasvojenosti z računalniškimi igricami, bo imel ob začetku novega šolskega leta resne težave

računálniška mréža -e -e ž (ȃ, ẹ́)
povezava vozliščnih in osebnih računalnikov: lokalna računalniška mreža; svetovna računalniška mreža; Preko računalniških mrež lahko današnji koncerni, ki bi bili prej nevodljivi, usklajujejo delo več sto tisoč sodelavcev

računálniška písmenost -e -i ž (ȃ, ȋ)
obvladanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter poznavanje nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: Danes se je prag računalniške pismenosti rahlo dvignil

računálniška simulácija -e -e ž (ȃ, á)
virtualna, računalniška predstavitev predvidene, potencialne situacije, dogodka, abstraktnega modela, pripravljena zlasti v eksperimentalne, raziskovalne namene: Kljub najsodobnejšim računalniškim simulacijam ostajajo podnebni pojavi včasih uganka

računálniška tomografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (1): preiskava z računalniško tomografijo; Znanstveniki upajo, da bi lahko zdravniki že v dveh letih z računalniško tomografijo dobivali natančne podatke o kakovosti pacientovih kosti

računálniška umétnost -e -i ž (ȃ, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje računalnik: mednarodni festival računalniške umetnosti; Umetnik slovenskega rodu je eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti, razpoznaven pa je predvsem po uporabi računalnika kot sredstva za umetniško izražanje

računálniški tomográf -ega -a m (ȃ, ȃ)
naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (2): Bolnišnica je dobila najsodobnejši računalniški tomograf, ki prikaže tridimenzionalno sliko pljuč in daje več informacij

računálniški tomográm -ega -a m (ȃ, ȃ)
rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; CT1 (3): Sumila sem na metastazo, kar pa smo z računalniškim tomogramom ovrgli

računálniški vírus -ega -a m (ȃ, ȋ)
računalniški program, ki se je sposoben razmnoževati in širiti z enega računalnika na drugega, pogosto z namenom povzročati škodo: Kakor pravijo statistike razvijalcev protivirusnih programov in podobne tehnologije, je število znanih računalniških virusov že preseglo milijon, vsak dan pa se pojavi 20.000 novih škodljivih programov

računálniško jezikoslôvje -ega -a s (ȃ, ȏ)
večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z računalniškega vidika: Na področju ustvarjanja nacionalnih korpusov je ravno računalniško jezikoslovje tisto, ki zavzema vedno bolj pomembno mesto v okviru jezikoslovnih raziskav

računálniško omréžje -ega -a s (ȃ, ẹ̑)
sistemi, naprave, ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij: brezžična računalniška omrežja; postavitev računalniškega omrežja; Zmogljiva računalniška omrežja naj bi prevzela vlogo današnjih samostojnih računalnikov

računálniško opismenjevánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
učenje, pridobivanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: program računalniškega opismenjevanja; delavnice za računalniško opismenjevanje; Spodbujanje računalniškega opismenjevanja lahko prinese konkretne rezultate in izboljša zaposljivost prihodnjih iskalcev zaposlitve

račúnskiSSKJ -a -o prid. (ȗ)

račúnsko sodíšče -ega -a s (ȗ, í)
sodišče, ki se ukvarja z neodvisnim nadzorom nad državnimi računi, državnim proračunom in javno porabo: poročilo računskega sodišča; zakon o računskem sodišču; Računsko sodišče je ob reviziji presodilo, da tudi obresti od posojil padejo pod omenjeno vsoto, stališče obrambnega ministrstva pa je, da bremenijo redni proračun

raeljánski -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na raeljance ali raeljanstvo: raeljansko gibanje; Ničesar ne prepovedujejo, računajo pa na to, da je raeljanska stopnja zavesti tako visoka, da človek sam reče ne škodljivim stvarem E ↑raeljánec

ráftati -am nedov. (ȃ)
pluti, spuščati se z gumijastim čolnom po divjih vodah, brzicah: Raftamo z manjšimi čolni, v katerih so lahko poleti največ trije veslači; za zimske avanture pa vzamemo iz njih lesene klopi in povečamo prostor še za dve do tri osebe E ↑ráft

ráfting -a m (ȃ)
plovba, spust z gumijastim čolnom po divjih vodah, brzicah; raft (2), raftanje: Na reki Kolpi se je začelo državno prvenstvo v raftingu, ki pa se ga je kot vselej na štartu sezone udeležila le peščica ekip E ← agl. rafting iz ↑ráft

ratingSSKJ -a cit. [rêjting-] in rêjting -a m (ȇ)
1. uvrstitev na ocenjevalno lestvico: O njegovih izjemnih kvalitetah nedvomno priča tudi rating, ki ga uvršča na 22. mesto
2. ugled, priznana (visoka) raven: Najprej bo načet doslej zelo soliden rating države, v naslednjem koraku pa se bodo posojila Sloveniji podražila | Politični rejting stranke je slab E ← agl. rating iz rate 'oceniti, določiti vrednost'

razcvétkati -am dov. (ẹ̑)
razdeliti socvetje na posamezne cvetove, manjše dele: Zelenjavo narežemo na manjše kocke ali na rezance, cvetačo pa razcvetkamo E iz *cvétkati iz (↑)cvét

razgrétež -a m, člov. (ẹ̑) ekspr.
kdor zlasti z nasilnim vedenjem kaže svojo razburjenost, jezo, ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: Kri med navijači je zavrela, ko so hoteli možje v modrem odstraniti navijače s stadiona, posledice pa so bile hude, saj so se razgreteži spravili še na uničevalski pohod po mestu E (↑)razgréti

razoroževálni -a -o prid. (ȃ)
ki je v zvezi z razoroževanjem: razoroževalna akcija; razoroževalna komisija; Vsi doslej podpisani razoroževalni sporazumi se nanašajo zgolj na Rusijo in ZDA, nikakor pa ne na druge članice Nata, ki imajo prav tako jedrsko orožje E (↑)razoroževáti

razpoznaválnik -a m (ȃ)
računalniški program, izdelan za prepoznavanje različnih zunanjih pojavov: razpoznavalnik pisave; Namesto dosedanjih 40 minut je za prilagajanje razpoznavalnika izgovorjavi potrebnih le 5 minut, število napačno razpoznanih besed pa so zmanjšali za 25 % E (↑)razpoznávati

razširljívi -a -o prid. (í)
ki se da razširiti: razširljivi pomnilnik pomnilnik, ki ima poleg osnovnega pomnilnika še vložišče za dodatno pomnilniško kartico; Začnemo z enim vsebinskim področjem, pozneje pa mu postopoma dodajamo nova ali po potrebi več delnih razširljivih področij E (↑)razšíriti

raztréščenost -i ž (ẹ̑) ekspr.
stanje velikega notranjega nemira, neurejenosti, nezbranosti: Ta svet je poln detajlov, epizod, gest in premikov, ki pa kljub vsemu v tej svoji raztreščenosti delujejo koherentno – in povezuje jih ravno na odru ustvarjena iluzija življenja E (↑)raztréščiti

reaganomika -e cit. [reganómika] ž (ọ́)
ekonomska politika ameriškega predsednika Ronalda Reagana: Rezultat reaganomike v mednarodnih financah so bile države z nerazvitim domačim finančnim trgom, ki pa so bile povsem odprte za mednarodne kapitalske tokove, predvsem pa so imele fiksne tečaje svojih valut E ← agl. Reaganomics po ameriškem predsedniku Ronaldu Wilsonu Reaganu (1911–2004) + (↑)(eko)nómika

rèanimatologíja -e ž (ȅ-ȋ)
veda, ki se ukvarja z reanimacijo: S študijem je razvijala veščine, s poučevanjem pa status nove veje medicine oz. stroke, tj. anesteziologije z reanimatologijo E ← agl. reanimatology, nem. Reanimatologie iz reanimírati + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'

reciklážni -a -o prid. (ȃ)
ki je v zvezi z reciklažo: zbirni reciklažni center; Javno podjetje Komunala mora do septembrske seje pripraviti program za ločeno zbiranje odpadkov in lokacijo reciklažnega prostora, občinska uprava pa predlog za lokacijo reciklažnega dvorišča E (↑)recikláža

referénčniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

referénčna literatúra -e -e ž (ẹ̑, ȗ)
objavljena dela, ki s tehtnostjo obravnave določene teme pomembno prispevajo k njenemu poznavanju in se zato na njihove izsledke, spoznanja lahko sklicujejo avtorji nadaljnjih obravnav: Predmetu se približuje kot veliki poznavalec dramske književnosti, pa tudi ogromnega opusa referenčne literature, do katerega se sproti duhovito opredeljuje

refléksoterapévt -a m, člov. (ẹ̑-ẹ̑) v alternativni medicini
strokovnjak za refleksoterapijo: Zdravnik homeopat mi je s svojim zdravljenjem dodatno pomagal, da so se rane občutno hitreje in bolje zacelile; refleksoterapevt pa je s svojimi tehnikami spodbujal rehabilitacijo E po zgledu agl. reflexotherapist iz ↑reflekso(logíja) + (↑)terapévt

reflektívni -a -o prid. (ȋ)
1. ki je v zvezi z refleksijo, premišljanjem: Njegova zgodnejša poezija je bila bitniška, nato je pisal reflektivno poezijo, za najnovejšo poezijo pa avtor pravi, da je napisana zelo neposredno
2. ki je v zvezi z odbojem, refleksijo; refleksijskiSSKJ: Ena od možnosti za dokaj učinkovito odpravo tega problema so reflektivni zasloni, ki selektivno odbijajo svetlobo iz okolice, tako da naprava sploh ne potrebuje lastnega svetlobnega izvora E ← nem. reflektiv iz (↑)reflektírati

regionálka -e [regijonalka] ž (ȃ)
regionalna cesta: odsek regionalke; rekonstrukcija regionalke; Voznik škode je z regionalke zavil levo v vas, takrat pa mu je nasproti pripeljal voznik passata, ki se mu ni uspelo izogniti trčenju E univerbizirano iz regionálna césta

registrírnik -a m (ȋ)
naprava, ki omogoča evidentiranje delovnega časa z uporabo brezkontaktnih kartic: Pri sodobnih registrirnikih magnetno kartico le povlečeš skozi režo ali pa jo terminalu samo pokažeš
// naprava za registriranje česa: Podjetje bo pri projektu sodelovalo s svojimi registrirniki podatkov in precizijskimi števci za štiri 500-kilovoltne transformatorske postaje, ki bodo vitalni del hidroelektrarne E univerbizirano iz registrírni stròj

resolúcijaSSKJ -e ž (ú)
1. število slikovnih točk, ki jih naprava za predstavitev podatkov prikaže uporabniku; ločljivost (1): Naprave srednjega cenovnega razreda imajo recimo vgrajen počasnejši modem za faksiranje, tiskanje z visoko resolucijo pa je lahko zelo počasno
2. število slikovnih točk, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek; ločljivost (2): Ne glede na velikost in resolucijo slik vam prikazovalnik slike resolucijo avtomatsko prilagodi zaslonu E ← agl. resolution ← lat. resolūtiō 'topljenje, drobljenje, rešitev'

restrukturírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ponovno strukturirati: Če se v banko intenzivno ne vlaga, jo je treba prej ali slej povezati s katero drugo, jo prodati ali pa temeljito restrukturirati E ← nem. restrukturieren iz (↑)re… + (↑)strukturírati

rezisténčni -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki je v zvezi z odporniki ali odporniškim gibanjem; odporniškiSSKJ: Umetniki, ki so bili udeleženi v bojih, se niso ukvarjali z ideologijo, vendar pa imamo tudi iz bojev ohranjena pričevanja o rezistenčni moči umetnosti
2. ki je v zvezi z odpornostjo; odpornostni: Nekatere sorte krompirja imajo z metodami klasičnega žlahtnjenja vnesen rezistenčni gen iz divjega sorodnika krompirja E (↑)rezisténca

rízičniSSKJ -a -o prid. (í)

rízični kapitalíst -ega -a m, člov. (í, ȋ)
kdor je pripravljen vložiti lastniški kapital v začetne razvojne faze podjetja: Ljudje so vzeli denar in na splošno pogoreli, ker so uresničevali sanje nekega rizičnega kapitalista, ne pa svojih

rízični odpádek -ega -dka m (í, ȃ) nav. mn.
odpadek, ki je nevaren za zdravje ali okolje in ga je zato treba varno deponirati: Zasebniki morajo poskrbeti za registriran odvoz rizičnih odpadkov

robótik -a m, člov. (ọ́)
strokovnjak za robotiko: V 60. letih so bili Indijci znani kot guruji ezoteričnih filozofij, danes pa je v ZDA veliko laže srečati indijskega robotika kot učitelja transcendentalne meditacije E po zgledu nem. Robotiker iz (↑)robótika

robótskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)

robótska operácija -e -e ž (ọ̑, á)
operacija, izvedena s pomočjo robotizirane aparature z lučjo, kamero, kirurškimi orodji, s katerimi je mogoče operirati prek daljinskega upravljanja: Zdaj imajo le eno operacijo na dan, kmalu bodo prešli na dve, končni cilj pa je na leto opraviti približno tristo robotskih operacij pri pacientih z različnimi obolenji

robótska rôka -e -e ž (ọ̑, ó)
naprava z vgrajenim robotom, ki samostojno prilagaja svoje gibe: Sonda je bila opremljena z robotsko roko, ki naj bi zajela zemljo, laserjem, ki naj bi analiziral ozračje, in vrsto drugih najsodobnejših in izpopolnjenih naprav, ki naj bi proučile podnebje na Marsu

ródnostni -a -o prid. (ọ̄)
ki je v zvezi z rodnostjo: rodnostno vedenje; Podaljševanje izobraževanja je tudi posledica težav v procesih zaposlovanja, oboje pa vpliva na spremembe rodnostnih vzorcev in načrtovanja družine E (↑)rôdnost

RÓM -a in RÔM -a m (ọ̑; ȏ) krat.
neizbrisljiv bralni računalniški pomnilnik: Cena kartice je 700 dolarjev, če pa podjetju vrnete stari procesor in ROM, vam vrnejo 200 dolarjev E ← agl. ROM, kratica za r(ead-)o(nly) m(emory) 'bralni pomnilnik'

rúngliš -a m (ȗ)
ruščina s številnimi po letu 1990 prevzetimi angleškimi prvinami: Vsi ruski vesoljci sicer brez napak govorijo angleško, v vesolju pa kljub vsemu nastaja nov jezik, ki bi ga lahko mirno krstili za rungliš E ← agl. Runglish iz Ru(ssian) 'ruščina' + (E)nglish 'angleščina'

sámodokazováti se -újem se nedov. (ȃ-á ȃ-ȗ)
dokazovati svoje sposobnosti, pozitivne lastnosti samemu sebi in drugim: Nekateri se samodokazujejo tako, da si poiščejo nove zaposlitve, hobije, spremenijo način življenja ali pa si poiščejo mlajšo partnerico E (↑)samo... + (↑)dokazováti

sámoevalvácija -e ž (ȃ-á)
ocenitev, ovrednotenje samega sebe: Imamo sprotne samoevalvacije, kakovost pa skušamo izboljšati tudi z uvedbo tutorskega sistema in kariernega centra E (↑)samo... + (↑)evalvácija

sámohranílec -lca [samohraniu̯ca] m, člov. (ȃ-ȋ)
1. kdor sam skrbi za otroka, otroke: Imeti oba starša je vedno dobra stvar, je pa družba že v veliki meri spremenila pogled na starše samohranilce
2. oče, ki sam skrbi za otroka, otroke: Okoli petnajst odstotkov družinskih skupnosti v državi so mame samohranilke in njihovi otroci, le v treh odstotkih so samohranilci očetje E (↑)sámohranílka

sámoplačníški -a -o prid. (ȃ-ȋ)
ki se nanaša na plačevanje storitev, zlasti zdravstvenih, neposredno iz lastnih sredstev: samoplačniški pregled; samoplačniška ambulanta; samoplačniške storitve; Do dobrega specialista je na marsikaterem področju že zdaj mogoče priti samo po samoplačniški poti E (↑)sámoplačník

sámoplačníško prisl. (ȃ-ȋ)
Za zdravstveno zavarovanje vsak mesec odvajamo ogromen delež dohodka, ko pa enkrat zbolimo, lahko pridemo do ustrezne diagnostike in oskrbe le samoplačniško

sámopredstavítev -tve ž (ȃ-ȋ)
predstavitev samega sebe, svojega dela, programa: Novost letošnjega srečanja pa bodo samopredstavitve sodelujočih gledališč E (↑)samo... + (↑)predstavítev

sámorekláma -e ž (ȃ-ȃ)
reklama samega sebe, svojega dela: Pri svojih uspehih se sklicuje na doživetja v vrtcu, kar pa je treba razumeti kot samoreklamo E (↑)samo... + (↑)rekláma

sámozaposlovánje -a s (ȃ-ȃ)
ustanavljanje svojega podjetja in zaposlitev v njem: vključiti se v program samozaposlovanja; spodbujanje samozaposlovanja; V aprilu so pripravili delavnice za samozaposlovanje brezposelnih, prve samozaposlitve pa bodo maja E ↑sámozaposlováti se

sámozdrávljenje -a s (ȃ-á)
1. zdravljenje samega sebe z uporabo zdravil brez recepta, s pomočjo zdravilnih zelišč, alternativne medicine, s postom: Vsakdo se lahko nauči praktičnih znanj samozdravljenja, slabše telesno in duševno počutje pa lahko izboljšamo z uravnoteženjem energij v telesu
2. zdravljenje samo od sebe: Telo ima izjemno moč samozdravljenja in z različnimi terapijami mu pri tem pomagamo E (↑)samo... + (↑)zdrávljenje

sávnanje -a s (ȃ)
izpostavljanje telesa delovanju vročega suhega zraka, pare: učinek savnanja; Po savnanju se priporoča kratka kopel z mrzlo vodo in pa seveda nadomeščanje s potenjem izgubljene tekočine E (↑)sávnati se

scenosléd -a m (ẹ̑)
vrstni red, zaporedje česa: Stranka in njen predsednik napovedujeta nadzorovan scenosled dogodkov: najprej naj bi stranka izbrala kandidata za mandatarja, nato pa naj bi v enem mesecu koalicijske stranke dosegle dogovor o sestavi vlade E (↑)scéna + (↑)sledíti

scientologíja -e [scijentologija] ž (ȋ)
nazor, prepričanje, ki poudarja lastno znanje, inteligenco kot sredstvo za uresničevanje skritih potencialov in dosego popolne svobode duha: Pri scientologiji ne gre za klasično religijo s panteonom božanstev, ima pa svoj mesijanski lik v ustanovitelju E ↑scientológ

scintigrafíja -e ž (ȋ) med.
preiskava, pri kateri se s posebno kamero naredi slika preiskovanega organa na podlagi šibkega sevanja prej vnesene radioaktivne snovi: Bolniku opravijo rentgensko sliko pljuč, v primeru drugih simptomov pa še druge preiskave, denimo scintigrafijo kosti, če bolnik toži zaradi bolečin v kosteh E ← agl. scintigraphy, nem. Szintigraphie iz lat. scintillāre 'iskriti se' iz scintilla 'iskra' + (↑)grafíja

screening -a cit. [skríning-] in skríning -a m (ȋ)
1. med. preiskava za zgodnje odkrivanje bolezni in nepravilnosti pri ljudeh, živalih; presejalni test, presejanje: Ker lahko razvoj bolezni prepreči ustrezna prehrana, zdravniki pri nas od leta 1979 izvajajo screening | Skrining za tumor na dojkah je že rutina, za prostato pa ne
2. pregled ustreznosti stanja na določenem področju: Poleg industrijskega onesnaževanja so bili v drugem delu screeninga za okolje obravnavani tudi kakovost zraka, hrup, gensko spremenjeni organizmi in kemikalije | Naši strokovnjaki so se pred kratkim udeležili skrininga, kjer so govorili o prilagajanju naših predpisov na področju prometne varnosti E ← agl. screening iz screen v pomenu 'presejati', prvotno 'grobo sito, rešeto'

seksístični -a -o prid. (í)
ki je v zvezi s seksisti ali seksizmom: seksistična izjava; Kritike prihajajo z vseh strani: plakatom očitajo, da kvarno vplivajo na otroke, so nemoralni, nekateri pa v njih vidijo podaljšek seksističnega mišljenja E ↑seksíst

sêronégativen -vna -o prid. (ȇ-ẹ̑)
1. med. ki je glede na test seruma negativen: Seronegativna borelioza je redka, a možna – o njej govorimo, kadar so bila testiranja na protitelesa pri bolniku negativna, bolnik pa je okužen z bakterijo borelijo
2. ki ni okužen z virusom HIV: Deklica se je pred petimi leti rodila seronegativna, čeprav se mati zdravi zaradi aidsa E ← nlat. seronegativus iz (↑)sêrum + (↑)négativen

sfénati -am dov. (ẹ̑)
posušiti lase s fenom: Lase moramo sfenati do suhega
// izoblikovati pričesko s krtačo za lase in fenom: Pred predstavo so me sfenali, nato pa mi skušali razmršiti pričesko, a učinek ni bil takšen, kot smo ga želeli E ↑fénati

shareware -ra cit. [šêrvêr] m (ȇ-ȇ) rač.
preizkusna programska oprema, ki navadno omogoča dostop le do nekaterih funkcij plačljive različice za nedoločen čas ali do polne različice za določen čas in jo je z doplačilom pogosto mogoče nadgraditi v polno različico: Shareware proizvajalec ponudi v preizkušnjo, navadno za en mesec, potem pa se je potrebno registrirati in program plačati E ← agl. shareware iz share 'deliti' + ware 'blago, roba'

sintesájzer -ja in sintesizer -ja cit. [sintesájzer] m (ȃ)
klavirju podoben glasbeni instrument, ki elektronsko proizvaja zvok; klaviature: Ati je igral harmoniko, jaz sem ga pa spremljala na sintesajzerju E ← agl. (sound) synthesizer 'sintetizator (zvoka)' iz (↑)sintetizírati

sivínski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na barvne odtenke med črno in belo barvo: sivinski zaslon; Besedilo je odtisnjeno ostro in natančno, sivinski prehodi pa so enakomerni in gladki E (↑)sivína

skating -a cit. [skêjting-] in skêjting -a m (ȇ)
tehnika teka na smučeh, pri kateri je gibanje podobno drsanju: V prvem krogu skatinga sem še skušala teči z najboljšimi, potem pa sem dojela, da ne morem | Tekaško progo za skejting in ob njej smučino za klasični korak je treba s teptalci vleči vsaj vsak drugi dan E ← agl. skating iz ↑skêjt

skêjt1 -a in skate -ta cit. [skêjt] m (ȇ) pog.
podolgovata deščica s koleščki, na kateri se stoji in z eno nogo poganja; rolkaSSKJ: Včasih sem veliko skejtal, potem pa mi je trener skejt zaplenil E ← agl. skate, prvotno 'drsalka', ← niz. schaats

skêjt2 -- v prid. rabi
skejt scena; V svetovni skejt industriji se je začelo snemati vse več skejt filmov

skêjt párk -- -a in skêjtpárk -a in skate párk -- -a m (ȇ, ȃ)
namenski prostor za rolkanje, opremljen z zidki za drsenje, skakalnicami in klančinami; rolkarski park: Dajte nam en dober skejt park, pa ne bomo več toliko ropotali na ulici

skín -a m, člov. (ȋ) pog.
pripadnik subkulturne skupine, prepoznavne po obritih glavah, za katero sta navadno značilna nestrpnost do drugih narodnosti, ras in nasilništvo nad njimi; obritoglavec, skinhead: Redarji in policaji so se pognali za bežečimi skini, na koncu uklenili in obdolžili dva, ostali pa so se izgubili v noč E ↑skin(head)

sledílniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

sledílna króglica -e -e ž (ȋ, ọ̑)
računalniški miški podoben pripomoček za upravljanje s kazalcem na zaslonu: Sliko povečamo, potem pa lahko s sledilno kroglico poljubno premikamo prikazani del slike

slédniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

slédni elemènt -ega -ênta m (ẹ̑, ȅ é) kem.
anorganski kemijski element, ki se v organizmu pojavlja v zelo majhni količini, je pa za življenjske procese nujno potreben: Pri določenih bolezenskih stanjih se razporeditev posameznih slednih elementov v prizadetem tkivu lahko močno spremeni

smérniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

smérna típka -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
tipka na računalniški tipkovnici, s katero premikamo kazalec ali vnosno točko na zaslonu; smerniška tipka: Vse slikovne datoteke so pomešane v eni mapi, med njimi pa se pomikamo s smerno tipko

smôlček -čka m, člov. (ȏ) ekspr.
kdor je rojen 29. februarja: Od 10. do 14. ure bodo rajali smolčki, stari štiri in osem let, od 13. do 17. ure pa dvanajst- in šestnajstletniki E (↑)smôla

sníf -a m (ȋ) pog.
vdih mamila skozi nos ali odmerek za tak vdih: Zgodilo se mi je, da sem bil blazno zadet od trave, potem pa so mi dali še snif kokaina E ← agl. sniff 'vohanje, vdihljaj' iz ↑snífati

someljêjka -e in sommelierka -e cit. [someljêjka] ž, člov. (ȇ)
strokovnjakinja za izbiro vina k določeni hrani, svetovanje in streženje gostom: Someljejk v Sloveniji ni malo, jih je pa precej manj kot moških E ↑someljé

sòvsébni -a -o prid. (ȍ-ẹ̑)
ki je vsebovan, pa ne določno izražen; implicitniSSKJ: Navedba stopenj je shematska, sicer pa so sovsebne in prepletajoče E (↑)sò... + (↑)vsébiti

spálka -e ž (ȃ) pog.
spalna vreča: Pod spalko si naloži čim več smrekovih vej in pazi, da jih pravilno obrneš, pa boš spal kot dojenček E univerbizirano iz spálna vréča

spam1 -a cit. [spêm] m (ȇ)
vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi; junk mail, nezaželena pošta, neželena pošta: Čeprav spam ni tako škodljiv, kot so virusi, pa je lahko zelo nadležen, saj polni uporabnikov elektronski predal E ← agl. spam, prvotneje 'kar nekdo ponavlja v nedogled', prvotno kratica SPAM za s(houlder of) p(ork) a(nd ha)m 'svinjsko pleče in šunka' (od 1937), izdelek ameriškega proizvajalca Hormel

spam2 -- v prid. rabi
Med tistimi, ki prejemajo spam sporočila na svoj domači elektronski naslov, večina (skoraj 70 odstotkov) prejema dnevno do deset tovrstnih sporočil

spiratizírati -am dov. (ȋ)
nezakonito si prisvojiti, razmnožiti izdelek elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo: spiratizirati računalniško igro; Mnogi brezplačne programe prav zaradi njihove brezplačnosti dajejo v nič in raje spiratizirajo plačljive, pa čeprav prvim ne manjka čisto nič E ↑piratizírati

splétni -a -o prid. (ẹ̑)
ki je v zvezi s spletom: spletni brskalnik; spletni naslov; spletne storitve; Naš spletni strežnik je bil zasut z naročili, ki bi jih bilo verjetno še več, če se vmes ne bi sesul E ↑splèt

splétna strán -e -í ž (ẹ̑, ȃ ȋ)
mesto na spletu, na katerem so dostopne medijske, besedne, zvočne, filmske vsebine: spletna stran podjetja; obiskovalci spletne strani; Po razgibani debati se je okrogla miza končala, še naprej pa je mogoče svoje mnenje izraziti na spletni strani

splétna umétnost -e -i ž (ẹ̑, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje svetovni splet; netart: Prednost spletne umetnosti je v tem, da je umetnikov atelje lahko že kar galerija, galerija spletne umetnosti pa je le zbirka povezav do umetnin samih

splétni dnévnik -ega -a m (ẹ̑, ẹ̑)
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; blog: pisanje spletnega dnevnika; Je že res, da blogersko spletišče deluje samo nekaj mesecev, a vendarle bi od piscev spletnih dnevnikov pričakovali malce več zagnanosti

sponzorírati -am nedov. in dov. (ȋ)
gmotno podpirati, omogočati kako dejavnost, izvedbo česa v reklamne namene: Država financira vedno manj kulturnih prireditev, podjetja pa sponzorirajo samo velike prireditve po okusu širokih množic E (↑)spónzor

spónzorstvo -a s (ọ̑)
dejavnost sponzorjev; pokroviteljstvoSSKJ: Prošnje za sponzorstvo sem naslovil na kar nekaj podjetij, pa so bili vsi odgovori negativni E (↑)spónzor

sprejémec -mca m, živ. (ẹ̑) pog.
sprejemni izpit: Zelo strah me je bilo, da ne bom naredila sprejemca, ko pa sem ga, se mi je odprl svet E univerbizirano iz sprejémni izpít

sprogramírati -am dov. (ȋ)
1. pripraviti nov računalniški program ali del njega, navadno s programskim jezikom: Nekega večera nisem mogel zaspati in sem idejo zrisal na robček, nato sem jo v enem dnevu sprogramiral za splet, pozneje pa še mobilno različico
2. ekspr. načrtno razviti ali zavreti določene sposobnosti, lastnosti koga: Družba me je sprogramirala tako, da bi se ji pustil avtomatično voditi: moje misli imajo vgrajen filter družbene zavesti E ↑programírati

squash -a cit. [skvôš] in skvôš -a m (ȏ)
športna igra, pri kateri igralec z loparjem udarja žogo proti steni, nasprotnik pa mora odbito žogo udarjati nazaj: Slovenska reprezentanca je predtekmovanje na ekipnem svetovnem prvenstvu v squashu končala s tremi porazi | Gostom zdravilišča in zunanjim obiskovalcem so na razpolago uporaba športnega parka s teniškimi igrišči, igrišči za skvoš in mini golf, balinišče in športna dvorana E ← agl. squash (rackets) iz squash 'zmečkan, zgneten' (zaradi mehke žoge) in (↑)réket

sŕfar -ja in surfar -ja cit. [sə̀rfar] m, člov. (ȓ) pog.
1. kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; deskarSSKJ, jadralec na deski, surfer (1): V vodi je bil en srfar, na obali pa se je spravljalo v vodo še kar nekaj drugih
// kdor se vozi po valovih z desko brez jadra: Ker naj bi bili tu najboljši valovi, se tu zbirajo najboljši srfarji in tudi najboljši reševalci iz vode
2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; brskalec, deskar (2), surfer (2): »Ugrabljali« smo tiste srfarje po internetu, ki so v iskalnike vtipkali določeno ciljno besedo E ↑surfati