bolje1 (bule, bujle, bulje, bolje) primernik prislova1. primrk. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v večji ali največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.2 primrk. presež. takó, da v večji/največji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
4. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero glagolskega dejanja, stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
5. primrk. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj
6. primrk. presež., v zvezi bolje imeti/imeti se/iti/stati ipd. v večji/največji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se, bolje iti
6.1 v zvezah bolje priti komu / bolje postati s kom izraža izboljšanje zdravstvenega stanja koga
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
breme -ena (breme, brime) samostalnik srednjega spola1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor
2. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme
3. kar kdo mora storiti, opraviti; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost, obveznost
FREKVENCA: 16 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
butara -e (butora, butara, butera, botora) samostalnik ženskega spola1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor
2. večji šop povezanih požetih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: snop
3. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme
3.1 biblijsko prerokba, ki napoveduje božjo kazen zaradi grehov
4. kar mora kdo storiti, opraviti; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost, obveznost
4.1 kar se obvezno da/daje oblastem v denarju, naturalijah ali delu; SODOBNA USTREZNICA: dajatev, tlaka
FREKVENCA: 224 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
butoro -a (butero, butoro) samostalnik srednjega spola1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor
2. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme
FREKVENCA: 8 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
datelj -na (datel, tatel) samostalnik moškega spola1. dateljnova palma; SODOBNA USTREZNICA: datljevec
1.1 podolgovat, zelo sladek plod datljevca; SODOBNA USTREZNICA: datelj
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dáteljev, adj. Dattel-; (nav. dateljnov, Cig.; dateljnova palma, die Dattelpalme, Tuš. [R.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dlan [dlȃn dlanȗ]
samostalnik moškega spoladlan
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dlan ž, F
8,
bipalmis, dvei
dlani, ali pedy ſhiroku, ali dolgu;
chiromantia, vganke is ṡnaminîa na
dlani;
didorus, -a, -um, dvei
dlani, ali oſſem perſtu dolg;
palma, -ae, dlán na roki;
palmare, s'dlanjó pertiskati;
palmaris, -re, s'en pedaîn dolg, ali s'eno
dlán ſhirók;
semiſsis, ena mèra
s'dlanjo, inu s'povṡdignênim palzom viſſoka;
vola, -ae, ena
dlán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dlan -i
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dlan -i samostalnik ženskega spola1. notranja stran roke od zapestja do prstov; SODOBNA USTREZNICA: dlan
2. biblijsko dolžinska mera, tretjina pednja, tj. 7,5 cm; SODOBNA USTREZNICA: dlan
FREKVENCA: 23 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
drevo -esa
samostalnik srednjega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
drevo -esa/-a (drivu, drevu, drivo, drevo) samostalnik srednjega spola1. lesnata rastlina z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevo
2. orodje, priprava za oranje; SODOBNA USTREZNICA: ralo
3. snov, iz katere so deblo, veje in korenine dreves in grmov; SODOBNA USTREZNICA: les
4. pokončna lesena priprava za izvrševanje smrtne kazni
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kōkosov, adj. Cocosnuss-, Cig.; kokosova palma, die Cocosnusspalme (cocos nucifera), Tuš. (B.); kokosovo mleko, olje, LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
martra ž, F
7,
cruciamentum, martra;
martyrium, martra, tarplenîe;
palma Martirÿ, obladanîe te
martre;
supplicium, -cÿ, ṡhtraffinga, ali
martra na ṡhivoti;
tormentum, -ti, martra, tarplenîe, martranîe;
tortura, martra, martranîe, peiṡanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
mèla -e ž moka: Mela Liſzt KM 1790, 95; Csi li je zmele i zvodé pecseni KŠ 1754, 202; ga je zmejſzila vu tri mericze mele KŠ 1771, 45; kak da bi tri korbüle mele meo KM 1796, 27; mele pálma dá melo AI 1878, 52; Od kvaſzá med melo KŠ 1771, 42; melo, i vodou ſzam vzéla KM 1790, 30; zmejsaj er'seno melo v-mlácsno vodou KOJ 1845, 109; Kama mi scsés melo neszti KAJ 1870, 58
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obladanje s, F
5,
epinicium, en veſſel praṡnik, ali obhajanîe ẛa
obladanîa volo;
palma Martirÿ, obladanîe te martre;
triumphare, prangati, ṡa
obladanîe ſe veſſeliti;
triumphus, -phi, veſſelje ṡa
obladanîe, eniga premaganîa veſſela proceſſia;
victoria, -ae, obladanîe, premaganîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pālma, f. die Palme.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pálma -e ž palma, palmova veja: ſztojécsi pred králeſzkim ſztouczom i palme vrokaj nyihovi KŠ 1771, 77; Tvoj Sion ti pout ſznáj'zi Zczvejtjom, i ſzpálmami BKM 1789, 21
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
palme [tož. mn.] gl. palma ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
palmino drevo [pȃlmino drevọ̑]
samostalniška zveza srednjega spoladrevo palma, palmovec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
palmov prid., F
9,
cariota, -ae, vel caryota, ẛerna od
palmoviga ſadú;
dactylus, -li, tudi ſad
palmoviga driveſſa;
elata, -ae, palmovu liſtje. Cant:6;
elate, -es, ena ſorta
palmoviga driveſſa;
margaris, -dis, ena ſorta ṡernîa, od
palmoviga driveſſa ſad;
palma, palmovu drivú;
palmeus, -a, -um, od
palmoviga driveſſa;
palmosus, -a, -um, od
palmoviga driveſſa;
palmosus, -a, -um, polhen
palmovih drivès;
spatula, mladiza, ali veya
palmoviga driveſſa. Lev:23.v.4
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
palmov pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sāgov, adj. Sago-: sagovo drevo, sagova palma, der Sagobaum, die Sagopalme, Cig., Jan., Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
trstínast, adj. schilfartig: trstinasta palma, die Rohrpalme (calamus draco), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vóskov -a -o prid. voščen: voskova pálma dá vosk AI 1878, 52
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.