eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dáteljnov dáteljnova dáteljnovo pridevnik [dátəlnou̯ dátəlnova dátəlnovo] STALNE ZVEZE: dateljnova palma ETIMOLOGIJA: ↑datelj
dátljev dátljeva dátljevo pridevnik [dátljeu̯ dátljeva dátljevo] STALNE ZVEZE: datljeva palma ETIMOLOGIJA: ↑datelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aréka -e ž (ẹ̑)
bot. palma jugovzhodne Azije z užitnimi semeni, Areca catechu:
bétel -a m (ẹ̑)
1. tropska grmičasta ovijalka iz družine poprovcev: list betela
2. v liste te ovijalke zavita mešanica za žvečenje: žvečiti betel; od betela rdeča slina; v prid. rabi: betel palma areka
dáteljnov -a -o [datəljnov-] prid. (á)
nanašajoč se na datelj: dateljnova koščica / dateljnova palma visoko drevo toplih krajev z dolgimi pernatimi listi in sadovi v velikih grozdih
dátljev -a -o prid. (á)
nanašajoč se na datelj: sladko datljevo meso / datljeva palma visoko drevo toplih krajev z dolgimi pernatimi listi in sadovi v velikih grozdih
dátljevec -vca m (á)
datljeva palma: oaza datljevcev
dolgolíst -a -o [dou̯golist] prid. (ȋ ī) dolgolisten: dolgolista palma
dolgolísten -tna -o [dou̯golistən] prid. (ȋ)
ki ima dolge liste: dolgolistna palma
♦ bot. dolgolistni jetičnik; dolgolistna meta
kókosov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kokos: kokosovi listi; kokosovo deblo / kokosova moka grobo zmleta moka iz mesnatega dela kokosovega oreha; kokosova preproga preproga iz kokosovih vlaken; kokosovo milo milo iz kokosovega olja; kokosovo mleko užitna tekočina v kokosovem orehu; kokosovo olje olje iz mesnatega dela kokosovega oreha; kokosovo pecivo pecivo z dodatkom kokosove moke / kokosov oreh; kokosova palma; kokosova vlakna močna vlakna iz zunanjega dela kokosovega oreha
latánija -e ž (á)
bot. palma z zelo velikimi listi, po izvoru iz južne Kitajske, Livistona chinensis: gaji latanij / gojiti latanijo v rastlinjaku
pálma -e ž (ȃ) 1. tropsko ali subtropsko drevo s pahljačastimi ali pernatimi listi in drobnimi cveti v socvetjih: gojiti palme;
visoke, vitke palme;
šop listov na vrhu palme / dateljnova palma visoko drevo toplih krajev z dolgimi pernatimi listi in sadovi v velikih grozdih; kokosova palma visoko tropsko drevo z velikimi koščičastimi sadovi; pahljačaste palme s pahljačastimi listi
● figura s palmo v roki s palmovim listom; knjiž., ekspr. palma miru podoba palmove vejice kot simbol miru2. knjiž., ekspr. zmaga, prvo mesto: boriti se za palmo / na tekmovanju je dobil palmo zmagal3. nar. vzhodno topol1:
iznad hiš so se dvigale palme
♦ bot. oljna palma do 10 m visoko drevo s pernatimi listi in rdečimi plodovi, iz katerih se pridobiva olje, Elaeis guineensis; film. zlata palma priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Cannesu
pálmovec -vca m (ȃ) knjiž. palma: nasadi palmovcev in evkaliptusov
ráfija -e ž (á)
1. bot. palma, iz listov katere se pridobivajo vlakna ličja, Raphia vinifera: nasad rafij
2. taka vlakna, ki se uporabljajo za vezanje, pletenje: kupiti kilogram rafije; privezati z rafijo; pisana rafija; copate iz rafije
// izdelek iz takih vlaken, navadno v obliki preproge: obložiti steno z rafijo
ságov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na sago: sagova kaša / sagova moka sago
♦ bot. sagova palma sagovec
trdolísten -tna -o prid. (ȋ)
ki ima trde, usnjate liste: oleander, palma in druge trdolistne rastline
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
de PalmaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [de pálma], rodilnik [de pálme] in [de pálma]
BESEDOTVORJE: de Palmov
De PalmaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [de pálma], rodilnik [de pálme] in [de pálma]
BESEDOTVORJE: De Palmov
de PalmovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [de pálmou̯], ženski spol [de pálmova], srednji spol [de pálmovo]
De PalmovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [de pálmou̯], ženski spol [de pálmova], srednji spol [de pálmovo]
metuzalemPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlognajstarejši primerek neke vrste ali skupine
IZGOVOR: [metúzalem], rodilnik [metúzalema]
palmaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [pálma], rodilnik [pálme]
BESEDOTVORJE: palmin
ZVEZE: zlata palma
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
aréka -e ž (ẹ̑) |palma|
dáteljnov -a -o [tə] (á) ~a palma
dátljev -a -o (á) ~a palma
dolgolíst -a -o [u̯g] (ȋ í í; ȋ) ~a palma
pálma -e ž (ȃ) gojiti ~e; poud. ~ miru |znamenje|; film. zlata ~; neobč. zmaga, prvo mesto
Pálma de Mallòrca -e ~ -e [maljórka] ž, zem. i. (ȃ ọ̑) |mesto na Balearih|: na ~i ~ ~i
pálmski -a -o (ȃ)
Pálmčan -a m, preb. i. (ȃ)
Palmčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
ratán -a m (ȃ) |palma|; snov., prakt.sp. pohištvo iz ~a iz ratanovega lesa
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024
aréka -e
ž bot. palma jugovzhodne Azije z užitnimi semeni
pálma -e
ž tropsko ali subtropsko drevo s pahljačastimi ali pernatimi listi v socvetjih
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dátelj -na in -tlja m
dlȃn1 dlanȋ ž
kọ̑kos -a m
pȃlma -e ž
ráfija -e ž
šápa -e ž
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dáteljev, adj. Dattel-; (nav. dateljnov, Cig.; dateljnova palma, die Dattelpalme, Tuš. [R.]).
kōkosov, adj. Cocosnuss-, Cig.; kokosova palma, die Cocosnusspalme (cocos nucifera), Tuš. (B.); kokosovo mleko, olje, LjZv.
pālma, f. die Palme.
sāgov, adj. Sago-: sagovo drevo, sagova palma, der Sagobaum, die Sagopalme, Cig., Jan., Tuš. (R.).
trstínast, adj. schilfartig: trstinasta palma, die Rohrpalme (calamus draco), Tuš. (R.).
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
mèla -e ž moka: Mela Liſzt KM 1790, 95; Csi li je zmele i zvodé pecseni KŠ 1754, 202; ga je zmejſzila vu tri mericze mele KŠ 1771, 45; kak da bi tri korbüle mele meo KM 1796, 27; mele pálma dá melo AI 1878, 52; Od kvaſzá med melo KŠ 1771, 42; melo, i vodou ſzam vzéla KM 1790, 30; zmejsaj er'seno melo v-mlácsno vodou KOJ 1845, 109; Kama mi scsés melo neszti KAJ 1870, 58
pálma -e ž palma, palmova veja: ſztojécsi pred králeſzkim ſztouczom i palme vrokaj nyihovi KŠ 1771, 77; Tvoj Sion ti pout ſznáj'zi Zczvejtjom, i ſzpálmami BKM 1789, 21
vóskov -a -o prid. voščen: voskova pálma dá vosk AI 1878, 52
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dlan [dlȃn dlanȗ]
samostalnik moškega spoladlan
palmino drevo [pȃlmino drevọ̑]
samostalniška zveza srednjega spoladrevo palma, palmovec
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dlan ž, F8, bipalmis, dvei dlani, ali pedy ſhiroku, ali dolgu; chiromantia, vganke is ṡnaminîa na dlani; didorus, -a, -um, dvei dlani, ali oſſem perſtu dolg; palma, -ae, dlán na roki; palmare, s'dlanjó pertiskati; palmaris, -re, s'en pedaîn dolg, ali s'eno dlán ſhirók; semiſsis, ena mèra s'dlanjo, inu s'povṡdignênim palzom viſſoka; vola, -ae, ena dlán
martra ž, F7, cruciamentum, martra; martyrium, martra, tarplenîe; palma Martirÿ, obladanîe te martre; supplicium, -cÿ, ṡhtraffinga, ali martra na ṡhivoti; tormentum, -ti, martra, tarplenîe, martranîe; tortura, martra, martranîe, peiṡanîe
obladanje s, F5, epinicium, en veſſel praṡnik, ali obhajanîe ẛa obladanîa volo; palma Martirÿ, obladanîe te martre; triumphare, prangati, ṡa obladanîe ſe veſſeliti; triumphus, -phi, veſſelje ṡa obladanîe, eniga premaganîa veſſela proceſſia; victoria, -ae, obladanîe, premaganîe
palmov prid., F9, cariota, -ae, vel caryota, ẛerna od palmoviga ſadú; dactylus, -li, tudi ſad palmoviga driveſſa; elata, -ae, palmovu liſtje. Cant:6; elate, -es, ena ſorta palmoviga driveſſa; margaris, -dis, ena ſorta ṡernîa, od palmoviga driveſſa ſad; palma, palmovu drivú; palmeus, -a, -um, od palmoviga driveſſa; palmosus, -a, -um, od palmoviga driveſſa; palmosus, -a, -um, polhen palmovih drivès; spatula, mladiza, ali veya palmoviga driveſſa. Lev:23.v.4
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dlan -i samostalnik ženskega spola
drevo -esa samostalnik srednjega spola
palmov pridevnik
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
palme [tož. mn.] gl. palma ♦ P: 1 (TPo 1595)
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bolje1 (bule, bujle, bulje, bolje) primernik prislova1. primrk. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v večji ali največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.2 primrk. presež. takó, da v večji/največji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
4. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero glagolskega dejanja, stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
5. primrk. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj
6. primrk. presež., v zvezi bolje imeti/imeti se/iti/stati ipd. v večji/največji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se, bolje iti
6.1 v zvezah bolje priti komu / bolje postati s kom izraža izboljšanje zdravstvenega stanja koga
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih
breme -ena (breme, brime) samostalnik srednjega spola1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor
2. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme
3. kar kdo mora storiti, opraviti; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost, obveznost
FREKVENCA: 16 pojavitev v 7 delih
butara -e (butora, butara, butera, botora) samostalnik ženskega spola1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor
2. večji šop povezanih požetih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: snop
3. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme
3.1 biblijsko prerokba, ki napoveduje božjo kazen zaradi grehov
4. kar mora kdo storiti, opraviti; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost, obveznost
4.1 kar se obvezno da/daje oblastem v denarju, naturalijah ali delu; SODOBNA USTREZNICA: dajatev, tlaka
FREKVENCA: 224 pojavitev v 26 delih
butoro -a (butero, butoro) samostalnik srednjega spola1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor
2. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme
FREKVENCA: 8 pojavitev v 1 delu
datelj -na (datel, tatel) samostalnik moškega spola1. dateljnova palma; SODOBNA USTREZNICA: datljevec
1.1 podolgovat, zelo sladek plod datljevca; SODOBNA USTREZNICA: datelj
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
dlan -i samostalnik ženskega spola1. notranja stran roke od zapestja do prstov; SODOBNA USTREZNICA: dlan
2. biblijsko dolžinska mera, tretjina pednja, tj. 7,5 cm; SODOBNA USTREZNICA: dlan
FREKVENCA: 23 pojavitev v 5 delih
drevo -esa/-a (drivu, drevu, drivo, drevo) samostalnik srednjega spola1. lesnata rastlina z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevo
2. orodje, priprava za oranje; SODOBNA USTREZNICA: ralo
3. snov, iz katere so deblo, veje in korenine dreves in grmov; SODOBNA USTREZNICA: les
4. pokončna lesena priprava za izvrševanje smrtne kazni
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 32 delih
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sertão -ãva m
zeleníca -e ž
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Kako pišemo imena organizacij oz. stvarna lastna imena v imenih nagrad?Zanima me ali se v imenih nagrad ohranja velika začetnica za imena organizacij ali ne?
Kot primer bi dal Pushcart Prize. Nagrada je poimenova po založniški hiši Pushcart Press. Precej slovenskih strani nagrado zapisuje z malo začetnico - nagrada pushkart. Glede na ta odgovor sicer sklepam, da se Pushcart zapiše z veliko začetnico, ker imena podjetij zapisujemo z veliko začetnico, se pravi nagrada Pushcart. Hkrati pa lahko ime vzamemo kot poslovenjeno in je preprosto le ime nagrade, ki se piše z malo začetnico.
Po drugi strani pa bi bil najbrž ustrežnejši prevod Pushkartova nagrada, saj jo le to podjetje podeljuje in se po njem tudi imenuje.
Na splošno mi je zapis nagrad z malo začetnico že od osnošolskih dni nelogičen in nepraktičen, saj so prav tako lastna imena - imena nagrad. Hkrati pa smo tudi izjeme kar se takšnega zapisa tiče, ker ostali (tudi slovanski) jeziki zapisujejo imena nagrad z veliko začetnico. Če se malce pošalim ... Smo tako zavistni, da še imena nagrad pišemo z malo začetnico, da jim zmanjšamo vrednost?
Kako zapisati ime nagrade: »nagrada avsenik«Na spletu in v raznih besedilih glasbenih šol se pojavlja zame napačen zapis tekmovanja, in sicer 12. Mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik 2018.
Kako zapisati popolnoma pravilno? Mednarodno in Avsenik z malo?
La Ciudad de México in njegovi prebivalciKako poimenujemo glavno mesto Mehike po slovensko in kako njegove prebivalce?
Če imamo že Novo mesto, bi lahko bilo tudi Mehiško mesto, tako kot se prevaja v angleščino.
V primeru, da ohranjamo originalno ime mesta v španščini, kako je s partikulo 'La' in naglasom 'México'? Kako se ime sklanja?
Pregibanje imena »Lloret de Mar«Zanima me, kako bi pregibali špansko mesto Lloret de Mar.
Število zadetkov: 69