Alinejno naštevanje v alinejnem naštevanjuKakšna so pravila za alinejno naštevanje v alinejnem naštevanju?
Primer:
Danes moramo kupiti:
a) jajca
b) mleko
c) sir:
– kravji
– ovčji
č) papriko
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
askorbínski askorbínska askorbínsko pridevnik [askorbínski] STALNE ZVEZE: askorbinska kislina ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ascorbin(säure) ‛askorbinska (kislina)’ iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑skorbut
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča] 1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea 1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
féta1 féte samostalnik ženskega spola [féta] mehki sir, ki zori v slanici, zlasti iz ovčjega, kozjega mleka, po izvoru iz Grčije; SINONIMI: feta sir
STALNE ZVEZE: feta sir ETIMOLOGIJA: prevzeto prek ngr. féta iz it. fetta ‛rezina’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
galangál samostalnik moškega spola1. iz botanike rastlina z aromatično, ingverju podobno koreniko ostrega okusa, po izvoru iz Azije; Alpinia, Boesenbergia rotunda, Kaempferia galanga SINONIMI: galanga1.1 korenika te rastline kot začimba SINONIMI: galanga
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
gauda1 glej gávda1
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
góbica góbice samostalnik ženskega spola [góbica] 1. navadno ekspresivno goba, zlasti manjša1.1. navadno v množini taka goba kot hrana, jed
2. kar po obliki spominja na manjšo gobo2.1. naprava za ogrevanje zunanjih, zlasti gostinskih prostorov, ki po obliki spominja na gobo
3. manjši prožen, zelo vpojen pripomoček za brisanje, nanašanje
FRAZEOLOGIJA: postriči koga na gobico, postrižen na gobico ETIMOLOGIJA: ↑goba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
gratinírati gratiníram nedovršni in dovršni glagol [gratinírati] v pečici dodatno peči že kuhano, pripravljeno, navadno s prelivom polito, z naribanim sirom potreseno jed, da dobi hrustljavo skorjo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. gratinieren) iz frc. gratiner, iz gratin ‛gratinirana jed’, iz gratter ‛praskati, drgniti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
izrézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem odstraniti iz česa: izrezati nagniti del jabolka;
izrezati kite iz mesa / izrezati bulo, slepič, rakasto tkivo / izrezati nezaželene prizore iz filma
♦ med. izrezati otroka iz maternice // z rezanjem izločiti manjšo enoto iz česa: izrezati članek, sliko; izrezati iz časopisa 2. z rezanjem narediti odprtino, vdolbino v kaj: izrezati bučo, papriko, repo / izrezati obleko narediti izrez pri obleki3. z rezanjem narediti, izoblikovati: izrezati figuro, šablono;
izrezati kip iz lesa;
izrezati kvadrate iz pločevine / izrezati okroglo odprtino 4. ekspr. spraviti koga iz neprijetnega, zapletenega položaja: imenitno ga je izrezal;
izrezati koga iz zagate;
na sodišču se je dobro izrezal izrézan -a -o:
kip, izrezan iz kosti; izrezana bula; izrezana figura; globoko izrezana obleka
● ekspr. fant je izrezan oče zelo mu je podoben; obraz je kakor izrezan iz materinega obraza popolnoma mu je podoben;
prim. zrezati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
jalapéno, jalapeño samostalnik moškega spola1. paprika s srčastimi listi in mesnatimi zelenimi plodovi zmerno pekočega okusa, po izvoru iz Mehike 1.2 kot pridevnik ki je v zvezi s to papriko
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kájmak kájmaka samostalnik moškega spola [kájmak] mazav mlečni izdelek iz zorjene smetane kuhanega ovčjega, kravjega mleka, po izvoru z vzhodnega Balkana
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. kàjmāk iz tur. kaymak, iz kay- ‛čvrst, trd’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza] 1. kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat. Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodno sirek 1.1. zrna te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: sladka koruza FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi. ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
líptovski líptovska líptovsko pridevnik [líptou̯ski] STALNE ZVEZE: liptovski sir ETIMOLOGIJA: prevzeto iz slovaš. liptovský (syr) ‛liptovski (sir)’, po slovaški pokrajini Liptovsko - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
mljásk in mljàsk medmet1. posnema zvoke pri hranjenju s čim okusnim1.1. posnema zvoke pri lizanju, oblizovanju
1.2. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
2. ekspresivno izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. mljȁsk iz mljȁskati ‛cmokati’, sorodno z ↑mlaskati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
móka móke samostalnik ženskega spola [móka] 1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka. ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
nadévati -am tudi -ljem nedov. (ẹ́) 1. delati, da pride kaj na določeno mesto: nadevati konju sedlo, uzdo;
vitez si je nadeval oklep in šlem / orožniki so ujetnikom nadevali lisice natikali; pren., knjiž. nadeva si krinko učenosti // knjiž. nalagati1: nadevati jed na krožnik / nadevati seno na voz 2. nedov. in dov.,
gastr. delati, pripravljati jed z nadevom: nadevati jajce, papriko;
palačinke nadevamo pred serviranjem // dajati, nalagati živilo v plasteh: zmes nadevamo v pekač in damo v pečico
● star. nadeval ga je z gorjačo tepel, pretepal; star. nadeva ga z grdimi besedami ošteva, zmerjanadévati se knjiž., ekspr.
naglo, pohlepno jesti: otroci so se nadevali s potico
● ekspr. vsak dan se nadeva v gostilni veliko pije (alkoholne pijače)
nadévan -a -o:
nadevana paprika; nadevana jajčka; s skuto nadevani štruklji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
nadévati -am tudi nadévati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i ite; -an -ana; nadévanje (ẹ́; ẹ́) komu/čemu kaj ~ konju sedlo; redk. ~ jed na krožnik naložiti; dvovid. nadevati kaj ~ palačinke, paprikonadévati se -am se tudi nadévati se -ljem se (ẹ́; ẹ́) z/s čim poud. ~ ~ s potico |naglo, pohlepno jesti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti] 1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti 1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
opêči opêčem dov., tudi opekó; opêci opecíte; opékel opêkla (é) 1. narediti, da je kaj na površini pečeno: meso opečemo, da dobi lepo skorjico;
opeči papriko na štedilnikovi plošči;
zrezke na hitro opeči / opeči kruhove rezine 2. nekoliko speči: meso je takoj opekla, da se ne bi pokvarilo 3. poškodovati kožo, tkivo z ognjem, električnim tokom, vročo ali jedko tekočino: po nesreči je opekla otroka;
opeči s kropom, razbeljenim železom;
brezoseb. mater je tako opeklo, da je umrla za ranami;
opeči se z likalnikom;
opeči si prste / koprive so jo opekle; sonce ga je opeklo
● pog., ekspr. pri tem si boš opekel prste doživel boš neuspeh4. star. speči: za gostijo je opekel teleta opéči se pog., ekspr.
postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: pusti to stvar, da se ne opečeš; opeči se pri kupčiji; že več se jih je opeklo pri njej
opečèn -êna -o:
opečen hrbet; biti opečen po rokah; opečene kruhove rezine; lepo opečena teletina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
papricírati -am dov. in nedov. (ȋ) dodati jedi zmleto papriko: papricirati obaro papricíran -a -o:
zelo papriciran golaž
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
papricȋrati -am dov. in nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
papricirati ► paprėˈcẹːrat -an dov. in nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
páprika -e ž (ȃ) 1. kulturna rastlina z razraslim steblom ali njen užitni sad: obirati papriko;
sadike paprike / huda, pekoča paprika; rdeča, zelena paprika / vložene paprike; paprika v solati 2. začimba iz zmletih sadov paprike: dodati žličko paprike / pekoča paprika; sladka paprika
♦ gastr. nadevana ali polnjena paprika jed iz paprike, v kateri je mleto meso z rižem in začimbami; vrtn. okrasna paprika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
páprikaš -a m (ȃ) golažu podobna jed, začinjena s sladko papriko: za večerjo so jedli paprikaš / svinjski, telečji paprikaš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pȃprikaš -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
paprikaš ► ˈpaprėkaš -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pljúča Frazemi s sestavino pljúča:
iz pólnih pljúč,
kričáti iz pólnih pljúč,
zadíhati s pólnimi pljúči,
zapéti iz pólnih pljúč,
zasmejáti se iz pólnih pljúč
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
rézanec -nca m (ẹ̑) 1. nav. mn. izdelek za zakuho iz rezančnega testa v obliki krajših trakov: delati rezance;
zakuhati rezance;
juha z rezanci / domači rezanci // navadno v zvezi s širok izdelek iz rezančnega testa v obliki širokih trakov, navadno kot priloga: jesti golaž s širokimi rezanci; rezanci z orehi, s sirom // košček, kos snovi, živila v taki obliki: zrezati papriko na rezance / pesni rezanci 2. vet. skopljen samec: žrebci in rezanci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ríčet ríčeta samostalnik moškega spola [ríčet] jed iz oluščenih zrn ječmena, fižola, navadno z dodatkom mesa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz štaj. nem. Ritschet, Ritschert, prvotno ‛sluzasta jed’, iz nar. nem. ritschen, knjiž. rutschen ‛drseti, spodrsniti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr] 1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sírek2 síreka samostalnik moškega spola [sírek] navadno v množini, vzhodno sušena skuta s papriko, kumino, soljo, poprom v obliki manjšega stožca rdečkaste barve, zlasti za ribanje
ETIMOLOGIJA: ↑sir
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta] 1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka1.1. temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
úrnebés samostalnik moškega spola1. povedkovnik, pogovorno zelo glasno, bučno, napeto dogajanje 1.1 pogovorno tako dogajanje, ki ga sproži vznemirjenje, panika
1.2 ekspresivno nevihta, vihar
2. solata iz mladega ovčjega ali kravjega sira in ostre rdeče paprike s soljo in poprom, navadno z rumenjakom in gorčico, po izvoru z vzhodnega Balkana
3. ekspresivno nepregledna, neurejena mešanica
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.