Tiskanje

..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

à part [a pár] nač. prisl. zv. (ȃ) fr. cit. posebej, ločeno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

do1 [poudarjeno dò] predl. z rod., nasprotnostni par je od
1. dosegovni
a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu
b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko
c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev
2. razmejevalni, v zvezi z od
a) prostorski od Celja ~ Žalca
b) časovni od jutra ~ večera
c) šteti od ena ~ deset
3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|
4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe
5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

do.. [poudarjeno dò] predp.; nasprotnostni par je od..; varianti dó.. (star. dójdem), dô.. (star. dôšel) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'doseganje' dozídati do slemena, dokopáti se do spoznanja
2. 'dodajanje' dodáti, dodélati, dokúhati, doplačeváti
3. 'končnost' dokončáti, doséči, doslužíti, doštudírati, dogorévati
4. 'uspešnost' doklícati, dopovédati, domísliti se, dočákati
II. izpredložna imenska
1. dokolénke, dopŕsje, dosórej, dókaj, dopóldne, dodôbra
2. dokomólčen, dosmŕten, dozdájšnji
III. izpodstavna dodeláva, dodátek, dokvalifikácija, doklícen, dókajšen, dopísen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

dobíti -ím, star. dobóm dov. dôbi -íte; -íl -íla tudi dóbil -íla, dobljèn -êna, star. -ívši; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; í/ȋ ọ̑) koga/kaj ~ darilo, pismo; ~ kredit za zidavo; ~ otroka; ~ pretres možganov; Vlomilca so kmalu dobili prijeli; knj. pog.: Bi lahko dobil direktorja govoril z direktorjem; ~ košarico |biti zavrnjen pri ponudbi (za ples)|; dobiti koga/kaj iz česa ~ talca iz ječe; ~ žveplo iz spojin; dobiti kaj za kaj ~ posmeh za zvestobo; Za to nisem dobil ničesar; dobiti kaj po kom ~ kmetijo po očetu podedovati; dobiti komu/čemu kaj ~ konju par; ~ otroku varuško |najeti|; Če dvajset delimo s štiri, ~imo pet; trg. žarg. Že dobite? Vam že strežejo?; °dobiti na čem ~ ~ teži postati težji
dobíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud.: ~ ~ od očeta |biti tepen|; ~ ~ po grbi |biti tepen; biti premagan|
dobíti se -ím se (í/ȋ í) knj. pog. sestati se, sniti se: z/s kom ~ ~ s prijateljem; ~ ~ pred odhodom vlaka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

dopréči dopréžem dov. doprézi -te/-íte; doprégel -gla, doprèč/dopréč, dopréžen -a; (doprèč/dopréč) (ẹ́) pripreči: kaj ~ par konj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

enój -a -e vrst. ločil. količ. štev. (ọ̑) redk. ~i delavci |ene vrste|; ~i čevlji |en par čevljev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

..ésa ž. prip. obr. (ẹ̑)
1. člov. 'opravkarica' hostésa, metrésa
2. '(popredmetena) lastnost' finésa, noblésa
3. 'skupno ime' noblésa
4. člov. 'ženski par moškemu' princésa, baronésa, kontésa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

..íca ž. prip. obr. (í)
1. člov. 'vršilka' grabljíca, períca, žanjíca
2. 'vršilnica' bodíca, cvetíca
3. člov. 'nosilka lastnosti' noríca, slepíca
4. 'nosilnica lastnosti' belíca, mladíca
5. 'lastnost' bledíca
6. 'prostor, mesto' apníca, bezníca
7. člov. 'ženski par moškemu' gospodaríca; nečlov. golobíca, polšíca
8. 'snov' grenčíca, medíca
9. 'manjšalnost' nožíca, ročíca
10. člov. 'ljubkovalnost' ženíca, družíca; nečlov. kozíca
11. člov. 'skupno ime' trojíca, dvojíca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

..ica ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' kókica, skókica/skôkica
2. člov. 'nosilka lastnosti' ljúbica, nágica, nevédnica; nečlov. bohoríčica, gájica
3. 'nosilnica lastnosti' odvódnica
4. 'lastnost' náglica, omótica
5. 'prostor, mesto' blagôvnica, čájnica, klávnica, spálnica
6. člov. 'ženski par moškemu' prijáteljica
7. 'snov' kíslica
8. 'sestavina skupnega imena' slámica
9. 'manjšalnost' bréskvica, híšica, pésmica
10. člov. 'omiljevalnost' barábica; nečlov. krávica, knjížica
11. člov. 'ljubkovalnost' deklíčica, noríčica, sestríčica, ženíčica; nečlov. ptíčica
12. 'skupno ime' petérica
13. 'slabšalnost' pláčica, slúžbica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

..ínec -nca m. prip. obr. (ȋ)
1. člov. 'član, pripadnik' benediktínec, elizabetínec
2. živ. 'moški par ženskemu' mravljínec
3. 'snov' dalmatínec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

..inja ž. prip. obr., člov. 'ženski par moškemu' prerókinja, vídkinja, vójvodinja, dijákinja, biológinja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

..ínja1 ž. prip. obr. (í)
1. člov. 'ženski par moškemu' bogínja
2. člov. 'vršilka' gospodínja
3. 'prostor, mesto' pustínja
4. 'stanje' botrínja
5. 'lastnost' milostínja, dragínja, blagínja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

iz [poudarjeno íz] predl. z rod., nasprotnostni par je v
1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti
2. časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti
3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine
4. izvorni
a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docenta
b) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič
5. vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti
6. lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike
7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

iz.. [poudarjeno íz] predp.; nasprotnostni par je v..; varianta íz.. (Ízgorje) po umiku naglasa; varianti z..3 oz. pred nezvenečimi nezvočniki s..3
I. izpredložna glag.
1. 'izhodnost' izčŕpati, izčvekáti, izgnáti, izhájati, izíti, izkopáti, izpljúniti, izselíti, iztíriti, izvírati; zletéti (iz kletke), zmanevrírati (iz pristanišča), zmolíti (očenaš), zvédeti (novico); shájati (s kom), sčístiti
2. 'uspešnost' izučíti, izúriti
3. 'dokončevanje' izbóčiti, izračúnati, izbrísati, spremeníti
4. 'izčrpanje' izblískati se, izdišáti se, izgnojíti se, izpéti se
II. izpredložna imenska izcéla, izglágolski, Izgórje, izozád, izpŕva, izréden, izvŕsten; zblíza, zgŕda, zlépa, zrédka; scéla, shúda, spŕva
III. izpodstavna izjáva, izjéma, izselítev, izpljúnek, izučítev, izboljšáva, izgòn, izvŕstnost, izvír, izstòp; prim. izmed, iznad, izpod, izpred, izza

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

izbarantáti -ám dov.; drugo gl. barantati (á ȃ) knj. pog.: kaj ~ par čevljev |s pogajanjem dobiti|; ~ posestvo za nizko ceno kupiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

izmed [poudarjeno ízmed] predl. z rod., nasprotnostni par je med s tož.
1. izhodiščni prostor. Sonce sije ~ oblakov
2. izbirni Eden ~ vas me bo izdal; najboljši ~ vseh; najlepša ~ deklic; eden (~) največjih skladateljev
3. vezljivostni izvoliti predsednika ~ članov odbora; Žival je bila nekaj ●~ psa in volka med psom in volkom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

iznad [poudarjeno íznad] predl. z rod., nasprotnostni par je nad s tož.
1. izhodiščni prostor. prileteti ~ streh; žarki ~ gor; skloniti se ●~ bolnika nad bolnika
2. količinski temperatura ●~ sto stopinj nad sto stopinj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

izpod [poudarjeno ízpod] predl. z rod., nasprotnostni par je pod s tož.
1. izhodiščni prostor. štrleti ~ napušča; prilesti ~ postelje; priteči ~ Karavank; Luč visi ~ stropa; poud. spraviti (se) ~ nog |umakniti (se)|
2. vezljivostni osvoboditi se ~ okupatorja
3. lastnostni pogledovati ~ čela |plašno, skrivaj|; proizvodnja ostaja ●~ normale pod normalo; mladina ●~ 14 let pod 14 leti; prodajati blago ●~ cene pod ceno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

izza [poudarjeno ízza] predl. z rod., nasprotnostni par je za s tož.
1. izhodiščni prostor. ~ gore je vzšla luna; vstati ~ mize; pripeljati ~ ovinka; hoditi v šolo ~ Vrha iz Zavrha
2. časovni, redk. znamenje ~ turških časov iz; ~ kongresa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

júnec -nca m z -em živ. (ú) par ~ev; člov., poud. |močen moški|; nizk. |nespameten, neumen človek|
júnčev -a -o (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

k2 predl. z daj., pred besedami na glasova k, g varianta h, nepravilen je izgovor [kə]; nasprotnostni par je od
1. smerni prostorski sesti ~ peči, bratu; privezati ~ jaslim; stopiti h konju; iti h gospodarju; pot ~ studencu
2. vezljivostni priključiti se (~) Avstriji; pripisati obresti (h) glavnici; prištevati se ~ modernistom; spadati h glodavcem; nagnjen ~ jezi; iti ~ poroki; Nič več te ni ~ nam
3. vzročnostni čestitati ~ diplomi, h godu; zbrati se ~ posvetovanju; napravljati se ~ dežju
4. lastnostni, star. obsoditi ~ smrti na smrt; neknj. ljud. iti ~ nogam peš
5. časovni, redk. Napad pričakujejo ~ jutru proti
6. povedkovniški, redk. biti ~ pridu uporaben, koristen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

..ka ž. prip. obr.
1. člov. 'manjšalnost' ženíčka; nečlov. žlíčka
2. člov. 'ljubkovalnost' debelúška, ženíčka, žênka; nečlov. lisíčka; potíčka
3. člov. 'ženski par moškemu' brálka, meščánka, váruška, Drávograjčanka, Slovénka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

kromosómski -a -o (ọ̑) biol. ~ par

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

..lja ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' bŕblja, cmérglja, fŕklja, smŕklja, švíglja
2. člov. 'ženski par moškemu' kmetávslja
3. 'vršilnica' dúdlja, gréblja, krévlja, tróblja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

..(n)íca ž. prip. obr. (í)
1. člov. 'ženski par moškemu' naročníca, pomočníca, sodníca
2. 'vršilnica' ločníca
3. 'prostor, mesto' mesníca; prim. ..íca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

nôvoporočèn -êna -o (ó/ȏȅ ó/ȏé ó/ȏé)
nôvoporočêni -a -o (ó/ȏé) ~ par

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

objét -a -o (ẹ̑) ~ par; držati kolena ~a
objétost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

od [poudarjeno òd] predl. z rod., nasprotnostni par je do
1. izhodiščni
a) prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, °odkod prihajate
b) časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjo
c) količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah
2. razmejevalni, v zvezi z do
a) prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zveze
b) časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobote
c) šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj
3. vršilski
a) pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vseh
b) dobiti ~ brata
4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed; Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor
5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena; neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je °~ matere materina
6. vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti
7. merni, poud.: ~ srca se smejati |prisrčno|; ~ sile zanimiv |zelo|; dati vse ~ sebe |zelo se potruditi|
8. načinovni To je naredil sam ~ sebe
9. vezljivostni s težavo se odtrgati ~ doma; odvrniti nesrečo ~ hiše; star.: pripovedovati ~ svoje sreče o svoji sreči; povest ~ jare kače o jari kači

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

..ovka ž. prip. obr.
1. člov. 'opravkarica' pótovka
2. 'opravljalnica' áktovka, torpédovka
3. 'nosilnica lastnosti' enajstmétrovka, mákovka
4. člov. 'ženski par moškemu' pékovka, esésovka, škrátovka; nečlov. kítovka, gámsovka, kósovka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

pár1 -a m (á) igralski ~; zakonski ~; biti na ~e, v ~u; poud. Ni mu ~a |enakega|; jezikosl. zveneči in nezveneči ~i glasov; tekmovanje ~ov; najti ~ čevlju; ~ konj, volov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

pár2 mer. prisl. (á) knj. pog. nekaj, nekoliko: povedati ~ besed; oditi za ~ dni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

párček -čka m (á) manjš.; poud. |par|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

páre pár ž mn. (á ȃ; ȃ) neknj. pog. mrtvaški oder

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

par excellence [par ekseláns] nač. prisl. zv. (ȃ) fr. cit. biti dramatik ~ ~ |v pravem pomenu besede, odličen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

pod [poudarjeno pòd] predl., nasprotnostni par je nad
I. z or.
1. mestovni prostorski vedriti ~ drevesom; vrtati ~ površjem; krožiti ~ oblaki; °nad in ~ črto nad črto in pod njo; kraji ~ Triglavom
2. časovni ~ tujo vladavino je bilo ljudstvu težko; To je bilo še ~ Avstrijo
3. načinovni odpeljati ~ stražo; segrevati ~ vreliščem; žarg.: ~ B pri točki B; ~ razno pri zadnji točki
4. vzročnostni popustiti ~ pritiskom vode; zgruditi se ~ udarci; ~ vtisom dogodkov
5. povedkovniški, knj. pog. biti ~ paro pijan; Seja bo ~ predsedstvom varuha pravic; biti ~ zaprisego; biti ~ povprečjem
II. s tož., v zvezi z navezno obliko os. zaim. pód..
1. smerni prostorski sestop ~ previs; umakniti se ~ streho; skriti ~ plašč; postaviti podenj [də]
2. časovni še ~ starost biti veder; odleteti ~ jesen; hoditi na sprehod ~ večer
3. vezljivostni priti ~ tujo oblast; spraviti vse pódse, zastar. pod sé
4. povedkovniški vzeti ~ svoje varstvo; priti ~ poveljstvo strogega polkovnika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

pri [poudarjeno prí] predl. z mest., nasprotnostni par je od
1. mestovni prostorski sedeti ~ mizi; vstopiti ~ sprednjih vratih; bitka ~ Sisku; biti ~ vojakih; hoditi ~ robu ceste ob
2. časovni ~ pouku je nepazljiv; ~ slovesu so vsi jokali; sprehajati se ~ mesečini; Ne motite me ~ delu; ~ petdesetih je začel kaditi
3. vezljivostni obisk ~ prijatelju; priseči ~ Bogu; varčevati ~ hrani; omilj. spati ~ dekletu |spolno občevati z dekletom|
4. vzročnostni spotiti se ~ teku; ~ vsem bogastvu je nesrečen |čeprav je zelo bogat|
5. določevalni zob ~ brani; stikalo ~ elektromotorju
6. povedkovniški biti ~ pameti, zavesti, zdravju; pustiti ~ miru
7. medmetni ~ moji duši
8. količinski, poud.: glava ~ glavi |veliko ljudi skupaj|; človek ~ človeku |veliko ljudi skupaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

pripréči -préžem dov. priprézi -ite/-íte; priprégel -gla, pripréč/priprèč, pripréžen -a; pripréženje; (-éč/-èč) (ẹ́) kaj ~ še par konj; pripreči kaj k/h čemu ~ junčka k volu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

proti [poudarjeno próti] predl. z daj., nasprotnostni par je od
1. smerni prostorski iti ~ domu; cesta ~ Postojni; sedeti s hrbtom ~ vratom; meja ~ Hrvaški s Hrvaško
2. časovni priti ~ večeru; Vrnil se je ~ jeseni
3. vezljivostni glasovati ~ predlogu; cepiti ~ davici; odporen ~ okužbi; pozoren ●~ starejšim do starejših; imeti kaj ~ meni
4. vzročnostni ~ pričakovanju v nasprotju s pričakovanjem; neobč. vrniti ~ nagradi za nagrado; vstop ~ vabilu z vabilom; ~ svoji volji
5. lastnostni fotografirati ~ svetlobi; obrniti jadro ~ vetru; Proizvodnja se je ~ lanski povečala v primerjavi z; Moje skrbi so majhne ~ tvojim nasproti
6. povedkovniški Dela gredo ~ koncu; poud. Z njim gre ~ koncu |umira|
próti -- m (ọ̑) poud. Dovolj mi je teh tvojih večnih ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

raz.. [poudarjeno ràz] predp.; varianta z..5, s..4 |narazen, vstran|; nasprotnostni par je z..1, s..1
I. izpredložna glag. razbežáti se, razgnáti, razríniti, raztŕgati; razdelíti, razgréti, razgovoríti se; razcvèsti se, razčlovéčiti, razorožíti; zmočíti, zdrapáti, zrahljáti, zbíčati; spréti se, stŕgati, sprhnéti, scmériti se
II. izpredložna imenska razkorák, raznóžka, razpótje, razoglàv
III. izpodstavna razcvèt, razdelítev, razorožítev; spòr; zbíčan; stŕgan

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

rêbrn -a -o in rébrn -a -o (ȇ; ẹ̑)
rêbrni -a -o in rébrni -a -o (ȇ; ẹ̑) ~ par

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

slíčen -čna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) zastar. podoben: ~ par čevljev; sličen komu/čemu biti ~ očetu
slíčno -ega s, pojm. (í) zastar. podobno: doživeti nekaj ~ega
slíčnost -i ž, pojm. (í) zastar. podobnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

sokôlji -a -e in sokólji -a -e (ȏ; ọ̑) ~ par; poud. imeti ~ pogled |oster|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

spáriti2 -im in sparíti -ím dov. spáril -a in spáril -íla, nam. spárit in sparít/sparìt; spárjenje in sparjênje; drugo gl. pariti2 (á ȃ; í/ȋ í) kaj ~ kobilo z žrebcem; ~ dva vola za vprego |dati v par|
spáriti se -im se in sparíti se -ím se (á ȃ; í/ȋ í) Psica se ni sparila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

u..1 [poudarjeno ú] predp. |dol, narobe, manj| nasprotnostni par je vz..
I. izpredložna glag. usésti se, usípati se, usúti se, usušíti se, utopíti se, utrgováti, utrníti se, umréti, upásti, uštéti se, uračúnati se, užágati se, ubrúsiti, urêči, ustáviti se, upíhniti, uplahnéti
II. izpodstavna usédanje, usipávanje, upàd, uresničítev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

..úlja ž. prip. obr. (ú)
1. člov. 'vršilka' blebetúlja, smrdúlja, jezikúlja
2. nečlov. 'vršilnica' bodúlja, škrebetúlja; hodúlja, ropotúlja
3. člov. 'nosilka lastnosti' skopúlja
4. nečlov. 'nosilnica lastnosti' trakúlja; grenkúlja, kosmúlja; krivúlja
5. člov. 'ženski par moškemu' brucúlja, vragúlja; nečlov. volkúlja, vrabúlja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

v3 [poudarjeno ú] predl., nepravilen je izgovor [və]; nasprotnostni par je iz
I. z mest.
1. mestovni prostorski stanovati ~ bloku; nastop ~ Celju; bolečina ~ prsih; delati ~ turizmu; skrčiti noge ~ kolenih; širok ~ pasu; stati ~ vodi; ostati ~ postelji; poud. kopati se ~ denarju |imeti dosti denarja|
2. časovni ~ četrtek; ~ prihodnjem letu; ~ davnih časih; ~ času kuge; ~ košnji otave med košnjo; sprehajati se ~ dežju; končati ~ roku; ●~ nedeljah ob nedeljah
3. povedkovniški biti ~ stiski; knj. pog. ~ redu dobro, prav; ostati ~ dvomih; poud. biti si ~ laseh |v sporu|; biti si ~ sorodu; ~ meni imaš prijatelja
4. vzročnostni ~ jezi si puliti lase; uboj ~ samoobrambi
5. lastnostni iti ~ parih; pomagati ~ denarju; poud. ravnati s kom ~ rokavicah |obzirno, previdno|; živeti ~ miru; umirjen ~ vedenju; podoben ~ hoji; ~ tretje gre rado; knj. pog. ~ redu človek dober, pošten
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. vá..
1. smerni prostorski priti ~ hišo; stopiti ~ dvigalo; metati ~ jamo, zrak; zaviti ~ desno; sesti ~ šolsko klop; poglobiti se vase; vpreči ~ jarem
2. mestovni prostorski rdeč ~ obraz; ranjen ~ ramo
3. časovni vrniti se ~ soboto; ~ prihodnje se poboljšaj
4. vezljivostni zaljubiti se ~ sošolko; Zaupam vanjo; verovati ~ Boga
5. povedkovniški spremeniti se ~ žabo; spraviti ~ red; To spada ~ redno delo; Pomlad prehaja ~ poletje; poud. lesti ~ dolgove |zadolževati se|; spustiti se ~ boj; razcepiti se ~ dva dela
6. vzročnostni dati ~ najem; povedati ~ opravičilo; vabiti ~ goste; obleka za ~ cerkev; strašilo za ~ proso
7. lastnostni zavpiti ~ en glas; igrati ~ troje; živeti ~ dvoje; zavit ~ brisačo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

v..1 predp., predvsem pred vzglasnim v in pred imensko podstavo glag. oz. pred vzglasnim samoglasnikom podstave varianta u..2; nasprotnostni par je iz.. |noter| vbóčiti, vklesáti, vlágati sadje, vpásti v besedo, vplêsti v kito, vríniti se med ljudi, vstopíti v hišo, vtakníti v odprtino, vživéti se v koga; ubeséditi, udobrovóljiti, upijániti, uplíniti, utelésiti, utemeljíti, utíhniti, uvážati pšenico, uveljáviti, uvêsti vajenca v delo, uvídeti napako, uvrstíti, uzakóniti, uzavéstiti, uigráti se, uokvíriti; prim. u..2

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

vídski -a -o (ȋ) jezikosl.: ~ par glagolov; ~a premena glagola

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

z2 predl., pred nezvenečim pisnim soglasnikom (tudi če se izgovarja zveneče) varianta s, nepravilen je izgovor [zə] z rod., nasprotnostni par je na z mest. pasti z mize; poleteti z letališča; priti z Bleda; zaviti s poti; doma s Ptuja; odmev s Saale [z zale]

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

z3 predl., pred nezvenečim pisnim soglasnikom (tudi če se izgovarja zveneče) varianta s, nepravilen je izgovor [zə] z or., pred nj.. os. zaim. za 3. os. zastar. tudi ž
1. nasprotnostni par je brez: fantek z labodom, s piščalko; z otroki, s hčerjo; z orodjem, s strojem; s Siegfriedom [z zikfridom]; zastar. ž njim
2. vezljivostni pogovarjati se z gospodarjem, s šefom; družiti se z delavci, s poštenjaki; trgovci z igračami, s knjigami; soba z dvema posteljama, s televizorjem; deljivo z 8, s 3
3.
a) od: Z današnjim dnem veljajo nove cene
b) ko: Z nočjo so prišli strahovi, s starostjo pa bolezni; Smučati je začel z osmimi, s petimi leti
4. načinovni umiti se z mrzlo, s toplo vodo; delati z glavo, s pametjo; do imetja priti z goljufijo, s poštenjem
5. ležati z gripo |gripozen|; predavati s prehladom |prehlajen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

z..1 predp.; nasprotnostni par je raz..; pred nezvenečim nezvočnikom varianta s..1, pred g, s, š, z, ž neobvezna varianta se..1 [sə], redko tudi sn..1 |skupaj|
I. izpredložna glag. zbráti, zgnáti čredo v ogrado, znášati; sklicáti, sfŕkati se; segnáti, sníti se, sestávljati, sestáti se, sešíti, seznaníti se
II. izpredložna imenska zlágoma, zvŕhoma, zvŕst
III. izpodstavna zbòr, znášanje; stekalíšče; sestáva, seštévek, seznanítev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

z..2 predp.; nasprotnostni par je na..; pred nezvenečim nezvočnikom varianta s..2, redko tudi se..2 [sə], sez.. [səz], sn..2 |dol|
I. izpredložna glag. zbíti klobuk z glave, zlésti z drevesa, zmetáti z voza; sfrčáti z veje, sléči suknjič; stêči s hriba; sesúti z voza, seskočíti z bradlje, sesédati se; sezuti čevlje; sneti s tečajev, z glave
II. izpredložna imenska zdáleč, zdóma
III. izpodstavna zbíjati; sesútost, seskòk, sezúvati, sláčenje, snétje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

z..3 varianta predp. iz..; nasprotnostni par je v..; pred nezvenečim nezvočnikom varianta s..3 redko tudi ze.. [zə]
I. izpredložna glag. zlésti iz luknje (izza mize, iz težav), zmanevrírati ladjo iz pristanišča, zmešetáriti; zmodelírati figurice; zmolíti očenaš, zmúčiti koga, zvédeti novico; scímiti se, sčvekáti, sčístiti, shájati
II. izpodstavna zmodelíranost; scímek, sčíščenje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

za1 [poudarjeno zá] predl.
I. z or., nasprotnostni par je pred
1. mestovni prostorski vas ~ gozdom; trgovina ~ cerkvijo; sedeti ~ mizo; zadaj ~ omaro; poud. Kdo se skriva ~ tem? |Kdo je povzročil to?|
2. časovni v noči ~ torkom; nositi čevlje ~ sestro
3. vezljivostni povpraševati ~ ubežnikom; žalovati ~ sinom; pogledati ~ otrokom; gnati se ~ zaslužkom
4. načinovni leto ~ letom
5. vzročnostni umreti ~ rakom; zboleti ~ gripo
6. povedkovniški zdeti se ~ malo zamalo
7. ●kaj ~ en človek kakšen, kateri
II. s tož., nasprotnostni par je izza
1. smerni prostorski umik ~ gozd; sesti ~ kateder; kapljati ~ vrat
2. ciljni prostorski vlak ~ v Maribor, °vlak za Maribor; avtobus ~ na Bled, ladja ~ v Benetke
3. vezljivostni stresti soseda ~ ramo; zavzeti se ~ šolarje; zamenjati travnik ~ gozd; biti ~ pričo; izvoliti ~ predsednika; imeti ~ skopuha; vzeti ~ moža
4. vzročnostni jokati ~ vsako malenkost; knjiga ~ mlade; krompir ~ seme; boj ~ obstanek; knj. pog. imeti kaj ~ jesti kaj jesti
5. načinovni len ~ delo; premraz ~ november; delo ~ tri dni

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

zmerjàv -áva -o (ȁ á á) ~ par
zmerjávost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.