bakalá glej bakalár
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
bívolji bívolja bívolje pridevnik [bívolji] ETIMOLOGIJA: ↑bivol
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva] 1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla 1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
brancín brancína samostalnik moškega spola [brancín] 1. morska riba s srebrnkastim hrbtom in izrastkom na sredini škržnega poklopca; primerjaj lat. Dicentrarhus labrax 1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. branzìn, iz nar. it. branzo ‛škrga, rakove klešče ali noge’, to prevzeto iz gr. bránkhia ‛škrge’, prvotno torej ‛riba, za katero so značilne velike škrge’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka] 1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed1.1. rastlina s takimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbita pepo
3. priprava ali njen del trebušaste oblike
4. ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava4.1. ljubkovalno otrok, zlasti mlajši; SINONIMI: ljubkovalno žabica
FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke. ETIMOLOGIJA: ↑buča
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča] 1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea 1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
cvétnica cvétnice samostalnik ženskega spola [cvétnica] 1. iz botanike rastlina, ki za razmnoževanje tvori cvetove, iz katerih se razvijejo semena, plodovi; primerjaj lat. Anthophyta
ETIMOLOGIJA: ↑cvet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən] 1. začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum 1.1. stroki te rastline, zlasti kot začimba
STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
jájčevec jájčevca samostalnik moškega spola [jájčevəc] 1. kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: manj formalno melancan, manj formalno melancana
ETIMOLOGIJA: ↑jajce
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
lúštrek lúštreka samostalnik moškega spola [lúštrek] 1. rastlina z votlim steblom, pernato deljenimi listi in zeleno rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Levisticum officinale 1.1. listi te rastline kot začimba
1.2. zdravilni pripravek iz te rastline
1.3. žganje, v katerem je namočena ta rastlina
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem. lustecke iz vulglat. levisticum < lat. ligusticum, prvotno ‛ligurski’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
mocaréla mocaréle; tudi mozzarella samostalnik ženskega spola [mocaréla] sveži sir blagega okusa iz kravjega ali bivoličjega mleka, po izvoru iz Italije
ETIMOLOGIJA: ↑mozzarella
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen] 1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen 1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: ↑očistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
odcedíti odcedím dovršni glagol [otcedíti] 1. odliti počasi in navadno v manjših količinah1.1. s takim odlivanjem odstraniti tekočino s česa
2. v obliki odcediti se odteči počasi in v manjših količinah2.1. v obliki odcediti se s takim odtekanjem postati suh
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
odcejèn odcejêna odcejêno pridevnik [otcejèn] pri katerem je tekočina odstranjena z odlivanjem počasi in v manjših količinah
ETIMOLOGIJA: ↑odcediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
rastlinják rastlinjáka samostalnik moškega spola [rastlinják] 1. zaprt, navadno zastekljen ali s prosojno folijo pokrit prostor za gojenje rastlin1.1. ekspresivno prostor, kraj, kjer je veliko rastlin, cvetja
2. ekspresivno kar omogoča, da se kaj razvija, povečuje
ETIMOLOGIJA: ↑rastlina
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
rikóta rikóte; tudi ricotta samostalnik ženskega spola [rikóta] skuta sladkega ali slanega okusa z nizko vsebnostjo maščob iz sirotke, zlasti iz ovčjega ali bivoličjega mleka, po izvoru iz Italije
ETIMOLOGIJA: ↑ricotta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta] 1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka1.1. temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
testenínski testenínska testenínsko pridevnik [testenínski] ETIMOLOGIJA: ↑testenina
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
zelenjávar zelenjávarja samostalnik moškega spola [zelenjávar] 1. kdor se poklicno ukvarja s pridelovanjem zelenjave; SINONIMI: zelenjadar 1.1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo sadja in zelenjave, zlasti na stojnici; SINONIMI: zelenjadar
2. ekspresivno kdor (rad) jé zelenjavo
ETIMOLOGIJA: ↑zelenjava
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.