abba – samostalnik moškega spola
biblijsko moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče
FREKVENCA: 20 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Alfonz(us) -za m osebno lastno ime Alfonz: Shpanski krajl Alphonſus im. ed. je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil ǀ Alphonſus im. ed. Neapolitanski krajl ǀ Aragonski krajl Alphonſus im. ed. ǀ krajl Alphonſus im. ed. Caſtus imenovan ǀ Piſhe Alphonſus im. ed. Andrada ǀ Leto resnizo nam ſamore ſprizhat Firsht Alphonſus im. ed. ǀ Pater Alphons im. ed. v' duhu je posnal, de leta Gospud nebo hotel tu dobru imè tei dekelzi poverniti ǀ ſim bral od Alphonsa rod. ed. Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary ǀ ſi naprej vſame de ſe hozhe spovedat timu Vuzhenimu Pateriu Alfonsu daj. ed. de Caſtro Ordna S. Franciſca 1. Verjetno Álfonz X. Módri (1221–84), kralj Kastilje 2. Álfonz, neki napolitanski kralj 3. Ime Álfonz je nosilo več aragonskih kraljev 4. Álfonz Kástus, neki španski kralj 5. Álfonz iz Kástra (1195–1558), frančiškan, učenjak 6. → Andrada
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Alojzius m osebno lastno ime Alojzij: Pater Aloyſius im. ed. Novarinus leta urshoh da (III, 293) ǀ pravi Aloyſius im. ed. Veronenſis (III, 298) 1. Neki Alójzij iz Nováre 2. Morda je mišljen → Lipomanus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Andrada m osebno lastno ime Andrada: Piſhe Alphonſus Andrada im. ed., de v' Shpanski deſheli je bil en shlahtni Gospud v' tem lejti 1640 (III, 503) ǀ Pishe Pater Andreas Andrada im. ed. Jeſuieter (V, 218) 1. Alónso Andráda (1590–1672), biograf in asketski pisec 2. Morda je mišljen Andréas Nunéz de Andráda, avguštinec, samotar, avtor knjige Vergel de la escritura divina (Cordoba 1600)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
ata [áta] samostalnik moškega spola
oče, ata
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
atapot [atapōt
] (otopot) samostalnik moškega spola
] (otopot) samostalnik moškega spolamorska žival sipa, LATINSKO: Sepia officinalis, ali rak(ovica)
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
atej -a samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
atej -a samostalnik moškega spola
moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
atelj -ljna* (atel) samostalnik moškega spola
ekspresivno moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: očka
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
číslo -a s rožni venec: csiszlo (petli, pater noster, molek) KOJ 1845, 23
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Damkert m osebno lastno ime Damkert (?): Pater Cornelius Damkert im. ed. Ieſuviter je jo sfaril (I/2, 213)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Didakus m osebno lastno ime Didak: Pishe Pater Didacus im. ed. Isviter ǀ Vuzhenu odgovorj Didacus im. ed. de Cellio ǀ Kir Didacus im. ed. ſtella ner poprej samerka taiſto beſſedo ǀ Sa tiga volo Didacus im. ed. Stella nam danas en lep navuk da 1. Verjetno je mišljen bl. Dídak iz Andráde, jezuit (17. stol.). 2. → Celio 3. Didak iz Estelle, srlat. Didacus Stella (umrl 1575), španski teolog s priimkom po severnošpanskem mestu Estella, avtor priročnika za pridiganje z naslovom Liber de modo Concionardi (1576)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
dolg2 -a -o (dolg, dalg, dulg) pridevnik
1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost; SODOBNA USTREZNICA: dolg
2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajnima koncema česa; SODOBNA USTREZNICA: dolg
3. ki traja razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolg, dolgotrajen
3.1 ki izraža razsežnost glede na trajanje
3.2 v zvezi dolg čas razmeroma veliko časa trajajoče nedoločeno časovno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: precej časa
4. ki ima veliko razsežnost glede na vsebino; SODOBNA USTREZNICA: obsežen
5. ki ima veliko razsežnost glede na rast, mere; SODOBNA USTREZNICA: visok, velik
5.1 izraža razsežnost glede na rast, mere
6. v zvezi dolgo zanašanje dolgotrajno prenašanje česa neprijetnega brez izražanja nejevolje; SODOBNA USTREZNICA: potrpežljivost
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 37 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
dominikanar -ja m dominikanec: ſe naide en vuzhen Pater Dominicanar im. ed., Franciſcus de Victoria ǀ Se sazhudi Pater Dominicaner im. ed. ǀ kakor ſam hudizh je bil ſposnal timu bogaboyezhimu Pater Edmundu Dominicanariu daj. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Dominicarny im. mn. s' Thomasam De Aquino ← nem. Dominikaner po sv. Dominiku, → Dominikus 1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
eč [] samostalnik moškega spola
] samostalnik moškega spolastric, tj. očetov brat
PRIMERJAJ: očič
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Edmund(us) -da m osebno lastno ime Edmund: S: Edmundus im. ed. je bil dusho Stuarniku povernil ǀ takrat S. Edmund im. ed. skozhi is poſtele ǀ Edmund im. ed. ſe mozhnu preſtrashi ǀ hudizh je bil ſposnal timu bogaboyezhimu Pater Edmundu daj. ed. Dominicanariu ǀ na tiga Svetiga Edmunda tož. ed. pade Verjetno je mišljen sv. Édmund, mučenec, kralj Vzhodne Anglije (856–870).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Evzebius -a m osebno lastno ime Evzebij: S. Euſebius im. ed. pravi ǀ Tku ſamerkanu je puſtil Euſebius im. ed. Emiſſenus ǀ Kateriga huali Euſebius im. ed. Niſsenus ǀ pishe Euſebius im. ed. Emiſſenus ǀ Pishe Pater Joannes Euſebius im. ed. ǀ Euſebius im. ed., kateri taku tardu ſa Nebeſſa ſe je poſtil, de ſe je bil ſzeral, de druſiga nej bil, ampak ſama kuſt, inu Kosha ǀ Poglejte Euſebiuſa tož. ed., kateri stu, inu pedeſset funtou shelesa na ſebi po nozhi, inu podnevi dershi 1. Sv. Evzébij (pribl. 283–371), škof 2. → Emisenus 3. Neki Evzébij iz Nise 4. Verjetno je mišljen Evzébij iz Cezarêje (260–341). 4. Verjetno je mišljen Evzébij iz Nikomédije (umrl 341).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
faliti -im dvovid. 1. motiti se, zmotiti se: On ſam nemore faliti nedol. v' ſvoj ſodbi ǀ rajshi s'Platonam hozhe falliti nedol., kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti ǀ kadar shlishim od drugih ludy pravit, taku nemorem falit nedol. ǀ Falish 2. ed. mozhnu, aku letu miſlish ǀ fallish 2. ed. mozhnu, inu ſama ſebe sapellesh ǀ Ti Kupz pametnu andlash ti tuoij Kupzhij nefalish +2. ed. ǀ grobu fali 3. ed., ta kateri ſe huali ǀ Mozhnu tedaj falj 3. ed., ta kateri meni ǀ kadar edn falj 3. ed., on s' ſvojo shtimo perskozhi ǀ Mozhuu falyta 3. ed.+, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta de bodo nagelni rasli ǀ vy mozhnu falite 2. mn. ǀ Pater vy mozhnu fallite 2. mn. danas, zhe menite de ſe bodo poſtili ǀ nej falil del. ed. m s. Ambrosh, kadar je dial ǀ Eden je bil navuzhil v'Rimi eniga Papagalla vſo ſvèto Vero molit, de cilu ene beſsede nej fallil del. ed. m ǀ leta de bi nefalil +del. ed. m, sklene ǀ Nej ſo tudi falili del. mn. m tij kateri ſo djali de lubesan je en velik zupernik ǀ de bi ob taiſti uri nefalili +del. mn. m, inu s' vezhnem shpotam neoſtali ǀ nikar nesamirite meni, zhe porezhem, de v' letem ſte mozhnu falile del. mn. ž 2. biti narobe: kaj falli 3. ed. aku bom jeſt martran ǀ de ſi lih je ſilnu veliku greshnikou, inu greshniz, nezh nefali +3. ed. sakaj je taku vſmilen de ſlednimu greshniku, inu greshnizi da ſvojo cello miloſt ǀ nezh nefalj +3. ed., de ſi lih sdaj neshivish po boshi sapuvidi, ampak v' grehi ǀ Tedaj Eduvardus je bulshi kakor jeſt? nezh nefallj. +3. ed. Bo urra prishla, de obedua ſe bota kaſſala ǀ nezh nafali +3. ed. ← it. fallire ‛motiti se, zmotiti se, zgrešiti’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Francisk(us) -ka m osebno lastno ime Frančišek: S. Ozha Franciſcus im. ed. je enkrat hudizha vidil ǀ S. Franciscus im. ed. je bil vmerl takrat, kadar to britko martro Chriſtuſa Ieſusa je premiſhlual ǀ Kadar Sveti Franciſcus im. ed. Xaverius Apoſtel noviga ſvejta, je bil v'taiſte Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ S. Franciſcus im. ed. de Paola im. ed. vſame v' roko gorezhe vogle ǀ kar pishe Franciſcus im. ed. Alverez ǀ kakor pravi Franciſcus im. ed. Mayeron ǀ Franciſcus im. ed. Mendoza od S. Antona pravi ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Franciſcus im. ed. Svarez … Franciſcus im. ed. Tolletanus ǀ Franciſcus im. ed. Baldus je djal ǀ satorai Franciſcus im. ed. Vatablus pravi ǀ pishe Franciſcus im. ed. Ximenius ǀ v' tem Meſti Salamanca ſe naide en vuzhen Pater Dominicanar, Franciſcus im. ed. de Victoria ǀ Ta vuk tudi je bil dopolnil ta shlahtni Franciscus im. ed. Pizzarus ǀ en Oberſter Franciſcus im. ed. s' imenam, gre zhes Tartarie ǀ Moj S: Ozha Francisk im. ed. je veni veliki, bolezhini ſe nashal ǀ S. Francisk im. ed., inu S. Anton ſe letei Goſpei prikasheio ǀ satorai Franciſcus im. ed. Vatablus pravi ǀ Chriſtus pravi: Franciſce cit. zv. ed., ti nezh lubishiga nemoresh meni shenkat ǀ od rojſtua Svetiga Franciſca rod. ed. ſtu lejt poprej je prerokoval v' Benetikih ta bogaboyezhi Appat Joachimus ǀ Amadeus ordna S. Franciſca rod. ed. ǀ berem od Polj. Franciſca rod. ed. de Bergamo Capucineria ǀ Franciſcu daj. ed. tudi vſi elementi, inu shivali ſo pokorne bile ǀ G: Bug poshle eniga Angela s'Nebeſs, de bi S: Francisku daj. ed. ſagodil ǀ Videm S. Franciſca tož. ed., nad letem eniga Seraphina ǀ proſſio tiga bogaboyezhiga Pater Franciſca tož. ed. Hispalensa ǀ cilu v' Zirku je shla sa S. Franciſcam or. ed. ǀ Se nenajdeio vezh Fransciski im. mn., de bi tem bolnem, inu gobaſtem ſtregli 1. Sv. Frančíšek Asíški s pravim imenom Giovanni Bernardone (1182–1226), redovni ustanovitelj 2. Sv. Frančíšek Ksavêrski (1506–52), zavetnik misijonov 3. Sv. Frančíšek Páolski (1416–1507), ustanovitelj reda najmanjših bratov 4. → Alverez 5. Frančíšek Tolédski (1532–96), filozof, teolog in razlagalec Svetega pisma 6. → Mendoza 7. → Vatablus 8. Frančíšek iz Viktórije, profesor teologije v Salamanci (16. stol.) 8. Frančíšek Ksiménez, špan. Francisco Ximénez de Cisneros (1436–1517), frančiškan, kardinal 9. → Majron 10. → Suarez; → Francišk
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Gabriel -a m osebno lastno ime Gabriel: Je bil Angel Gabriel im. ed. od Bogâ poſlan v'venu meſtu v' Galilei ǀ pravi ta Vuzheni Ioannes Gabriel im. ed. Barel ǀ Satorai ſe ſemkaj dobru raima, Kar pishe Gobriel im. ed. Inchinus ǀ od letega pishe Pater Gabriel im. ed. de Vega ǀ perglihat Archangelu Gabrielu daj. ed. ǀ poshle eniga drugiga Ampashadora … namrezh Archangela Gabriela tož. ed. 1. Nadangel Gábriel (SP Lk 1,19) 2. Gábriel Bárol, srlat. Gabriel Barolus (umrl po 1480), dominikanec, pridigar, verjetno učenec sv. Antona 3. → Inhinus 4. → Vega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
general -a m general, tj. 1. poveljnik vojske: kaj ſtury en General im. ed., kadar hozhe enu Mestu noter vſeti ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga Generala rod. ed. Anibala ǀ Na grob tiga ſerzhniga Generala rod. ed. Achilleſa ſò bily ſturili saresat veliku kranzelnou ǀ Gdu je bil Generalu daj. ed. Joſvu na pomozh prishal, kadar ſe je vojskoval zheſs Chanaanarje ǀ s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga Generala tož. ed. Naamana ǀ vſi Generali im. mn., inu Vojszhaki Rimſki ſe ſó zhudili ǀ Generali im. mn. teh Sholnerjou, ſvoje sholnerje dolgu zhaſſa mushtraio ǀ Je bilu vezh Generalu rod. mn. vmej tem isvolenem folku, ali trye ſo bily ty ſerzhnejshi: Mojſſes, Joſve, inu Gedeon ǀ Ta kateri poprej je isdaril sa Generalami or. mn. poln oroshja 2. redovni predstojnik: ſe bere od Pater Joaneſa de Parma Generala rod. ed. Naſhiga Ordna ǀ S. Bonaventura, kateri je bil od G. Boga poſtaulen, inu povishan sa Generala tož. ed. tiga Seraphinskiga Ordna S. Franciſca 3. predstojnik zbora angelov ali svetnikov: General im. ed. teh Angelou … ſam Sveti Michael je djal k' Joſvi ǀ gvishnu bi ſe branil veliku vezh General im. ed. biti teh lubih Svetnikou 4. predstojnik oddelka hudičev: Lucifer … poklizhe Generala tož. ed. Behemata ← nem. General ← frc. général ‛general’ < lat. generālis ‛splošen’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Godefridus m osebno lastno ime Godefrid: Pishe Pater Godefridus im. ed. Henſchenius Jeſuitar (V, 159) → Henskenius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
goditi se -i se nedov. goditi se: ſtrashne rizhy ſo en ozhitni ſpomin taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi nedol. ǀ odpri tvoje ozhy, ter pogledai, kaj ſe letukai godj 3. ed. ǀ taku ſe godi 3. ed., kadar Boga ſa ſvit neuprashaio ǀ Nam ſe vſe drugazhi godij 3. ed., Kakor vy Pater pravite ǀ Taku ſe gody 3. ed. tem greshnim ǀ sdaj tebi hudu ſe hody 3. ed. ǀ Premiſlite Nem. Nem. ali ſe negodj +3. ed. tudi letù ob naſhim zhaſsu ǀ v'takushni vishi bi ſe meni Kriviza godila del. ed. ž ǀ de bi ſe njemu kriviza godilla del. ed. ž ǀ tem pravizhnim ſe je hudu godilu del. ed. s ǀ ſe je obernil ie vſe vidil kaj ſe je noter godilu del. ed. s ǀ ſtrashne rezhy, katere na taiſti Sodni dan ſe bodo godile del. mn. ž ǀ vidimo takushna snamina, Kakorshna ſe bodo na Sodni dan godila del. mn. s ǀ variteſe Nem. Nem., de bi vam ſe taku negodilu +del. ed. s ǀ Se bodo zhudeſa godila del. mn. s na Sonci inu na luni
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
govoriti -im nedov. govoriti: mu sazhne od te duhoune arznie govorit nedol. ǀ Kumaj en otrok sazhne govorit nedol., inu she sna popolnam lagati ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli lagati, temuzh riſnizo govoriti nedol. ǀ od drugiga nesnash gouorit nedol., inu miſlit ǀ imamo reſnizo goverit nedol. ǀ kadar bi edn shal s' Ceſſariam govorit namen. ǀ sakaj jest govorim 1. ed. od Angelou, inu od Svejsd ǀ krotku pruti nij gouorish 2. ed. ǀ kadar s'enem zhlovekam govorish 2. ed. ǀ kadar govori 3. ed. tudi ti gluhi ga poshlushajo ǀ S: Lukesh govorij 3. ed. rekozh ǀ s'kusi Ieremia Preroka govory 3. ed. ǀ pred Rihtariam sa tebe gouori 3. ed. ǀ taku govorji 3. ed. Euſebius ǀ Syn Boshy govorj 3. ed. od poſta ǀ kakor ozhitnu gouorij 3. ed. S. Paulus ǀ h'G: Bogu ſe oberne, inu govorjj 3. ed. ǀ v'imeni katerih S: Paulus gavori 3. ed. ǀ Poshlushaite vy, kaj vam govari 3. ed. ta Vuzheni Pater Diez ǀ is Nebeſſ nam govarj 3. ed. ǀ kadar eden lagà, reſnize negovori +3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita 3. dv. ǀ kaj mi govorite 2. mn. od molitvi, jest obene nesnam ǀ oni govorè 3. mn. od Christuſa kakor de bi nesnan bil ǀ nepravi de govore 3. mn., temuzh de shkripajo, inu zuilio ǀ njemu od groba gouorè 3. mn. ǀ Resnizo tudi goverè 3. mn . tij kateri pravio de lubesan je en neuſmilen Trinog ǀ nikoli od tiga ym negovorè +3. mn. ǀ folsh piſma delaio, inu krive beſsede govorio 3. mn. ǀ Nikar taku negovori +vel. 2. ed., nikar nezagaj ǀ negovorimo +vel. 1. mn. s' obenem zhlovekam ǀ Li govorite vel. 2. mn., inu nikuli nemolzhite ǀ negovorite +vel. 2. mn. v'takushni vishi, temuzh poshlushajte kaj pravi S: Chryſoſtomus ǀ resnizhnu je govuril del. ed. m Oleaſter ǀ G. Bug je h' Preroku Ezechielu govoril del. ed. m ǀ bom dallei s'gnado Boshjo gouril del. ed. m ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo gouuril del. ed. m ǀ Iest na rezhem de bi prau na bil gouvoril del. ed. m uni kateri je dial ǀ od tiga prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl del. ed. m ǀ resnize bi negovuril +del. ed. m ǀ s'ſnaminom shnimij je govorila del. ed. ž ǀ hozhe de bi s'obenem negovorila +del. ed. ž ǀ cellu meſtu od nje lepote je govorilu del. ed. s ǀ de bi resnizo negovorili +del. mn. m ǀ my bomo od vaſhiga veſselja govorili del. mn. m ǀ tu kar sdaj ſmo gouorili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Henskenius m osebno lastno ime Henskens: Pishe Pater Godefridus Henſchenius im. ed. Jeſuitar (V, 159) Gódefrid Hénskens (1601–81), flamski jezuit in hagiograf
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Hispalenz m osebno lastno ime Seviljski: k' ſadnimu proſſio tiga bogaboyezhiga Pater Franciſca Hispalensa tož. ed. (V, 334) Hispalensis je srlat. prid. iz krajevnega imena, ki se danes špan. glasi Sevilla.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
hišen prid., F18, aedilis, -is, en zimerman ali moiſter, per hiſhnih zimprih, ali ẛydeih; apophasis, enu ẛamerkanîe, ali regiſter hiſhniga blagá; architriolinus, hiſhni goſpodár, ali klúzhar; casaria, tá katera hiſhe varuje, hiſhna goſpodariza; expilator, ẛadevavez hiſhniga blagá, raṡboinik; frivola, -orum, maihina, ṡhleht hiſhna poſſoda; hera, -ae, Hiſhna goſpodinîa; herus, -ri, goſpodár, moiſter, ali hiſhni goſpodár; inventarium, -ÿ, popiſſovanîe hiſhniga iménîa, ṡlaſti po ſmerti; lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk, domazhi dúh; mater familias, goſpodinîa, hiſhna mati; pallaca, -ae, ena hiſhna kurba; pater familias, goſpodar v'eni hiſhi, hiſhni ozha; penus, -ni, preṡkerblenîe ṡa hiſhno potrébo; repertorium, -rÿ, en regiſhter ṡa ṡamerkovanîe hiſhnih rizhy; sartum tectum, hiſhna ſtréha, ali hiſhnu poſtréſhje; supellex, vel suppellex, -cis, pohiſhtvu, vſá ṡhlaht hiſhna poſſoda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
hišen pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
hitro prisl. hitro: shena hitru tezhe k'Iesuſu ǀ kaj menite de taku hitru ſim jest poſabil na vaſho hudobio ǀ ta Pater hitru tezhe k'tej bolni primer.> en saſtopem Arzat hitrei, inu gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom, Kakor pak s'shaubo, inu s'flaishtrom ǀ te lepe hitrei ſe ſeſtaraio, kakor gerde ǀ s'peretnizamy ſi pomaga de hitrej tezhe ǀ ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ po shlebi hitrèshi tezhe kakor po semli presež.> K'sadnimu ſe je niemu sdelu de nar hitrei bi mogal s'vinam obogatit ǀ leta ner hitrei pogaſſi ta ogin ǀ kuhary, inu kuharze ſo ner ble shtimani, ner hitrejshi shlushbo vshaffaio ǀ skuſi resnizo nerhitreishi zhlovek vuzhen rata kakor hitro vez. takoj ko: ſe hozhe ſpovedat kakor hitru se bò bulshi pozhutil ǀ Kakor hitru je bil Adam boshio sapuvid prelomil, njegova dusha je bila umerla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
hoditi -im nedov. hoditi: Nej treba tebi hodit nedol. k'Aſtrologam, ali k'Prerokom ǀ ſe prezej v' naſhem ſerzi uname shelje po ſtopinah taiſte pershone hoditi nedol. ǀ Jeſt po goſtem hodim 1. ed. v' Zerku molit ǀ ſe je meni ſainalu, de hodem 1. ed. po plazi ǀ sa drugimi nehodim +1. ed. ǀ kodar hodish 2. ed., ali kir leshish vſe skuſi pred ozhmy imash oblizhe taiſte pershone ǀ Sa drugimi shenami hodesh 2. ed., inu shelish ǀ nej ſi uredna de po semli hodis 2. ed. ǀ kam hodi 3. ed. tvoj Syn po nozhi ǀ K'tebi v'vaſs nehodi +3. ed. s'dobro mislio ǀ lahku po zerkvah kodi 3. ed., lahku moli ǀ boſy, inu polnagi po simi hodimo 1. mn. ǀ kokar en drugi Iodosh Ishkariot okuli hodite 2. mn. ǀ k'pridigi ne hodio 3. mn. ǀ piſhe Plinius od Taprabonarjou, namrezh, de taiſti folk nemore vidit to ſvesdo Polaris sa katero hodyo 3. mn. ǀ nehodio +3. mn. Pridige poshlushat ǀ Maria Diviza ſe perkashe, inu pravi: hodi vel. 2. ed. samanò jest hozhem tebi poKsat tuojo ſestrizhno ǀ Spovednik y pravio nehodi +vel. 2. ed. bosh padla ǀ nehodimi +2. ed.+ vezh v'hisho, oku hozhesh ſdrava biti ǀ Hodita vel. 2. dv. sa mano, ter nebota vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ hodite vel. 2. mn. ſamkaj molit ta S. Roshenkranz, ter rezite k' MARII ǀ nehodite +vel. 2. mn. od matere, tishiteſe matere, inu per ny oſtanite doma ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil del. ed. m, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ po cellem ſvejtu je hodel del. ed. m noter do noviga Svejta ǀ Actæon firbizhnu je hodu del. ed. m shpegat ſa to Bogino Djano ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe del. ed. m+ danaſhni dan Rumarij s'jesikam taisto lishejo ǀ ti ſi sa fantamy hodila del. ed. ž ǀ teshku bo hodilu del. ed. s letu raitingo unkaj ſpelati ǀ ſo po Boshyh potoh hodili del. mn. m ǀ de bi ludje po njemu nehodili +del. mn. m ǀ sgublene ouzhize bodo hodile del. mn. ž sa tem pravim Paſterjom ǀ de bi vashe kupzhije ſrezhnu hodile del. mn. ž ǀ tamkaj bliſi pishata ſo hodile del. mn. ž hudo hoditi škodovati: Pater jest n'hozhem poukro odnaſhat do moje puſledne ure, sakaj jest ozhitnu ſposnam s'tiga, kar ſte vy pravil, de bi hudu ſa mojo dusho hodilu del. ed. s ǀ zhe vy pak ſte shleht, taku bo vam enkrat hudu hodilu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
iztovernati -am dov. iztočiti, prodati: Pater meni veliku nuza, veliku vina ſtovernam 1. ed. (IV, 297) Prim. pri Kastelec-Vorencu tovernati ‛vinu vun na fertle tozhiti, predajati; educilare’; v osnovi je it. taverna ‛gostilna’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
jast mene zaim. jaz: jeſt im. ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ Iest im. ſim Bug kateri nihdar ſe nepreminim ǀ Ieſt im. menem de vſhe sadosti ſo shlishali ǀ Svejt vpye, eſt im. doli iamlem: meſſu vpye, jeſt im. umadeshem ǀ jeſtimam im.+ eno teshko praudo ǀ kaj tedaj hozhesh od mene rod. ǀ raunu leto resnizo bodo danaſs od me rod. shlishali ǀ obeden nijma meni daj. samirit ǀ pustite li meni daj. skarbejti ǀ pouerni ſe ſupet k'meni daj., te pohleunu proſsim ǀ podeli danaſſ menei daj. tvojo S. gnado ǀ O Pater, koku nemi daj. hudu h' ſerzi prihaia ǀ odgovori ta bolni, kaj mi daj. govorite od molitvi, jest obene nesnam ǀ letu ne bo mene tož. prestrashilu ǀ Iest grem, de bi ſe kateri v'mene tož. ſalubil ǀ pojdem sa vejtram kamkuli me tož. poneſse ǀ Kadar vij ste bil predme +tož. pokleknil ǀ ony ſo vshe try dny per meni mest. oſtali ǀ moje ſerze ſe v'meni mest. joka ǀ pred mano or. ſte tu ſturili ǀ te pohleunu proſsim ſturj ſupet myr is manò or. ǀ n'hozhete eno ſamo vro s'mano or. zhuti ǀ Taku ſmano +or. rejd sklene Vuzhenik ǀ shiher smano +or. greſte ǀ hodi samanò +or. jest hozhem tebi poKsat tuojo ſestrizhno Glas e v imenovalniški obliki je nastal iz kratkega a po preglasu za palatalnim j-; izglasni -t je pristopil iz fonetičnih razlogov, podobno kot v nem. Obst < srvnem. obeʒ.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
jezuitar -ja m jezuit: Pater Cornelius Damkert Ieſuviter im. ed. je jo sfaril ǀ Pishe Pater Godefridus Henſchenius Jeſuitar im. ed. ǀ Pishe Pater Andreas Andrada Jeſuieter im. ed. ǀ Pishe Pater Didacus Isviter im. ed. is noviga ſvejtà ǀ poshle po eniga Pater Iſaviterja tož. ed. ǀ Paterij Iſavitery im. mn. ſo njemu dali en Crucifix ← clat. Jesuita ‛jezuit’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Joanez -a m osebno lastno ime Janez: je vidil S. Joannes im. ed. v' Rosodivejni ǀ kateriga zheulou jermene S. Ioannes im. ed. Kersnik nej bil ureden odvesat ǀ Ioannes im. ed. Gualbertus ta je bil en pravi karshenik ǀ Ioannes Aretinus im. ed. piſſe De ena Matti je imela ſvojga ſijnu bolniga ǀ Ioannes im. ed. de Fano pishe od duejh Franciſcaneriu ǀ pravi ta Vuzheni Joannes im. ed. Gerſon ǀ Joannes im. ed. Rheatinus vſak dann s'veliko andohtio je S. Masho shlishal ǀ ſe nemore prezhudjt Polj. Ioannes im. ed. Pineda nad to nesrezheno dobruto ǀ Ioannes im. ed. Baptista Vitellius pishe ǀ Joannes im. ed. Climacus Kloshter, semelsku Nebo imenuje ǀ tudi S. Joannes Damaſcenus im. ed. je bil veliko lubeſan od Mariæ Divize prejel ǀ Judje ſo shlishali velike rezhy od S. Joanneſa rod. ed. ǀ Na rojstveni prasnik S. Joannesa rod. ed. Karstnika ǀ ſe bere od Pater Joaneſa rod. ed. de Parma Generala Naſhiga Ordna ǀ Od te bogaboyezhe Mattere S. Ioanneſa rod. ed. Gerſona ſe tudi bere ǀ Nezh naporezhem od S. Catharine Senenſis, inu od Ioannesa rod. ed. de Alvernia ǀ prepovesh Joanneſu daj. ed., de nimà sapiſſat kar je vidil ǀ je bila sapovedala Papeshu Joannesu daj. ed. XXII ǀ Chriſtus v'silnu zhudni podobi ſe je bil prikasal S: Ioannesu daj. ed. ǀ Mashniki ſo bily poslali Levite k' Joanneſſu daj. ed. Kerſtniku ǀ Sholnery ſo premagali, inu pobili Joanneſa tož. ed. Trinoha ǀ ſapovej Joannesa tož. ed. v'jezho diati ǀ poklizal ie bil Ioanneſa tož. ed., kateri je bil Diviza ǀ kaj je Syn Boshi govuril od ſvoja S. Rus. T. per S. Joanneſu mest. ed. na 6. polj. ǀ per S. Ioanneſu mest. ed. na 12. polj. ǀ Ta Vſmileni Iesus govorij per S: Ioanneſsu mest. ed. ǀ En lep exempel inu navuk vſy imamo nad S. Joanneſam or. ed. ǀ vaſs proſſim s' S. Joannesam or. ed. 1. Sv. Jánez, lat. V Ioannes, gr. Ἰωάννης, evangelist; → Janez 2. Sv. Jánez Krstník (SP Mt 3,1) 3. → Gvalbertus 4. Neki Jánez iz Arezza 5. Neki Jánez iz Rieta 6. → Gerson 8. Jánez iz Pinéde (1558–1637), jezuit in filozof 9. Jánez iz Párme (1209–89), glavni predstojnik minoritov 10. → Vitelius 11. Janez XXII., papež (1316–34) 12. → Boterus 13. → Klimakus; 14. → Damascenus 15. → Mancius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
karmelitanar m karmeličan: k'ſadnimu pride en Pater Carmelitanar im. ed. (IV, 316) → karmelitar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
karmelitar m karmeličan: k' temu je bil poſlan en Pater Carmelitar im. ed. (IV, 313) ǀ kokar ſo imele uniga bogaboyezhiga Duhovniga Ordna teh karmeliteriu rod. mn. (II, 103) ← nem. Karmeliter ← srlat. carmelita po gori Karmel v Palestini; → Karmelo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
klanje s kolika, bolečine v trebuhu: en dan kadar nar bulshi vole je bila, nanaglom io klajne im. ed. popade, poshle po tiga Paterja, Vratar ga dolgu yszhe, k'ſadnimu per Altarju ga najde, zhaka dokler je maſho odbral, mu povej, ta Pater hitru tezhe k'tej bolni, io najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo leſhezho (I/2, 213)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Kornelius m osebno lastno ime Kornelij: taku piſhe Cornelius im. ed. à Lapide ǀ Pater Cornelius im. ed. Damkert Ieſuviter je jo sfaril 1. Kornélij iz Steena, srlat. Cornelius a Lapide, pravo ime Cornelis Cornelissen van den Steen (1567–1637), flamski jezuit in razlagalec Svetega pisma. Krajevno ime v priimku van den Steen, ki izvira iz niz. steen ‛kamen’, je prevedeno z lat. lapis ‛kamen’. 2. → Damkert
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
le-ta -ta zaim. le-ta: gdu je leta im. ed. m tulikain preuseten zholvik ǀ letà im. ed. m nebo isvelizhen, ampak fardaman ǀ Modeſtus, Lata im. ed. m je bil skrivaj en bogaboyezhi karshenik ǀ Leta im. ed. ž pergliha je polna skriunusti ǀ kaj s' ena lepa reizh je leta im. ed. ž ǀ Letà im. ed. ž vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy porod lubi ǀ letu im. ed. s ne bo mene prestrashilu ǀ KulikuKrat ſe letù im. ed. s ob naſhim zhaſsu sgody ǀ raunu letuje im. ed. s+ sfetoval David rekozh ǀ je bil pokopan v' paklu, od letega rod. ed. m pishe Pater Gabriel de Vega ǀ od letiga rod. ed. m greha v' obeni drugi vishi nemorite ſe reishit, ampak de povernete ǀ eno ſamo kapelzo proſsi, inu she lete rod. ed. ž nemore doſezhi ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè rod. ed. ž Dohtary nimaio beſsed ǀ s'lete rod. ed. ž S. Lubesni ſe sposna ali ſmo pravi ſhulery Chriſtuſhavi ǀ Ajdje neſo hoteli letega rod. ed. s vervat ǀ Letemu daj. ed. m Svetimu Moſhu ſe je bil prikasal Angel ǀ letimu daj. ed. m en dober sfet n'hozhete dati ǀ samerkajte eno ſtrashno hiſtorio skoraj gliha latei daj. ed. ž v'tem Svetem Evangeli samerkano ǀ Ta nar mozhneshi je ſrezha, sakaj letej daj. ed. ž obeden nemore ſuper ſtati ǀ Pater Aloyſius Novarinus leta tož. ed. m urshoh da ǀ v' leta tož. ed. m Sveti shpegu ſe bomo gledali ǀ zhes leta tož. ed. m potok nei ſo hoteli ty Sloni, ali Elofanti pojti ǀ na leta tož. ed. m pak ſò bile poſtavile ta Sveti Vblat ǀ v'leta tož. ed. m greh padeio ǀ Letiga tož. ed. m ži. Aſtrologa s' Vgerske deshele je bil poklizal k' ſebi ǀ raunu leto resnizo tož. ed. ž je samerkal Caietanus ǀ ſe je bil ſalubil v'leto tož. ed. ž Philiſtersko sheno Dalilo ǀ ſposna pravizo Boshijo, inu zhasti letò tož. ed. ž ǀ letho tož. ed. ž reſnizo nam je hotel Chriſtus dati saſtopit ǀ Skuſi loto tož. ed. ž hisho Boshjo ſe je troshtal Jacob ǀ vſe letu tož. ed. s kar imash od njega dobrute ſi ti prejel ǀ Chriſtus nam je letù tož. ed. s sapovedal ǀ she zhes letù tož. ed. s ſe je shpot dellala ǀ Satorai v' letu tož. ed. s S. ime je ſaupal ǀ kadar bi prishal v'letu tož. ed. s mestu en kaukler ǀ letubodem tož. ed. s+ poterdil s'tem kar samerkam v 'viſsokijh peſmah ǀ latu tož. ed. s my ſmò dolshni ſturiti pred ſpuvidio ǀ jeſt ſim v'letem mest. ed. m, inu unem grehu sapopaden ǀ v' letem mest. ed. m ſtanu ſe je taku lepu sadarshal ǀ per letej mest. ed. ž pravdi v'prizhe ſe bode nashal ǀ Bug nej ſtuaril semlo sa nashe isvelizhaine, ampak de po letei mest. ed. ž raishamo ǀ enkat je vidil Rihteria Nebeſkiga v'letej mest. ed. ž podobi ǀ Bug sheli tu zhlovesKu ſerce, saKai v'letem mest. ed. s imaio grunt, inu sazheteK vſe zhednosti ǀ pod letem or. ed. m hraſtam ym bom mogal pridiguat ǀ G. Bug s' leto or. ed. ž gajshlo je shtrajffal ludy ǀ sakaj jest danaſs moije Poshlushauze s'leto or. ed. ž nenuzno pridigo gori dershim ǀ nad letem or. ed. s ſe zhudi Isaias ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame, inu s'letem or. ed. s sashenta ǀ leta im. dv. m dua Sveta Jogra rada ſta ſvojo kry prelila sa lubesan Chriſtusavo ǀ Chriſtus skuſi ſvojo ſmert tudi leta tož. dv. m dua folka, katera ſama ſta bila takrat na ſvejti je hotel potalashit ǀ v'leteh mest. dv. dveh perglihah ǀ en lep Exempel na leteh mest. dv. dveh vduvah imajo vſe vduve ǀ gdu ſo lety im. mn. mn., Katere Bug n'hozhe imèti ǀ nikar lj sami tij domazhi, temuzh tudi letij im. mn. m s'unanij bi pershli ijh poshlushat ǀ kaj menio Nem.N. de ſo leti im. mn. m potreſsi ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio inu lete im. mn. ž vus folk so bile pregnale ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri, ali urat, try leteh rod. mn. urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu ǀ edn leteh rod. mn. je bil Lucius Quintus ǀ letteh rod. mn. Citer ſe boy ǀ skuſi pijanoſtu hudizh vaſſ v' druge velike grehe, is letih rod. mn. pak v' paku perpravi ǀ Eny letyh rod. mn. ſo kakor ta rodovitna oljka ǀ Sdaj povejte vy meni ſe morite letem daj. mn. perglihat ǀ Lete tož. mn. m shtrike Eua je bila ſpredila s'ſvojo nepokorzhino, inu v'lete tož. mn. m ta zhleveski ſpol ſamotala ǀ kaj morebiti Bug je urshoh de v'lete tož. mn. ž nadluge, inu reve ste padli ǀ na leteh mest. mn. kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit ǀ kadar bosh kejkaj moj Priatel v'leteh mest. mn. pridigah nashal ǀ Chriſtus bo vmej letemi or. mn. ǀ S' letemi or. mn. beſſedami Sveti Evangeliſti nam ſo hoteli dat saſtopit ursoh ǀ s'letemi or. mn. doſeshe vſe karkuli ena dusha sheleti more ǀ Maria Diviza ſe je bila ob taisti uri ſmertni perkaſala, inu s'letemy or. mn. beſsedamy troshtala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
ležeč -a prid. ležeč: Job je molil na gnoiu leshezh im. ed. m ǀ ſo njega taku reuniga, inu nadlushniga na ſmerdezhim gnoju leshezhiga tož. ed. m ži. vidili ǀ vidi to ardezho moſhno leshezho tož. ed. ž ǀ Pater hitru tezhe k'tej bolni, io najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo leſhezho tož. ed. ž (na tem) je ležeče (to) je pomembno: Vidite Nem. Nem. kulikajn je leshezhe na tej minuti, katira nas poſtavi v' nebeſſa, ali pak v' paku ǀ Vni Dohter jo da s'eno krono, katera mu je dana, de bi enu piſsmu reſtargal na katerim je bilu veliku leshezhe ǀ Jeſt menem, de nej na ſvejti diaina, na katerem bi bilu tulikajn leshezhe, kakor eno dobro ſmert ſturiti ǀ na beſſedi je veliku leshezhe, sa tiga volo ſo hoteli Chriſtuſa na beſſedi sapopaſti ǀ Kaj s'ene sapuvidi v'nih deshelah imaio, na Katereh je nar vezh leſezhe? Odgouorij ner poprej en Rimiski Goſpud, de v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom na veliko ležeč pomemben: Henricus Engelenderski krajl, kateri rauen morja je prangal, inu naveliku leſsezhe tož. mn. ž rizhy je premisloval
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Menohius m osebno lastno ime Menohij: Pishe Pater Joannes Euſebius, kakor tudi Stephan Menochius. im. ed. De v' tem Krajlevem Meſti Lisbona, en Kuhar je imel eniga pſſa (V, 370) Verjetno je mišljen Menóhij, srlat. Menochius (umrl 1655), razlagalec Svetega pisma.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
ne člen. ne: latinske, ali nemshke beſsede ne bom meſhal ǀ Jeſt h' temu nezh ne rezhem ǀ Oh! Oh! ne, ne Pater ǀ Menite de letu je sadoſti? Nè ǀ Kadar bi Faraon ſvoje pregrehe premiſlil, bi na bil taKu oſtru taiste nedolshne ſodil ǀ druge s. skriunosti na imenuje prezhudne, temuzh ſamo to danashno ǀ aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Novarinus m osebno lastno ime iz Novare: kakor ozhitnu pravi Novarinus im. ed. ǀ kakor je bil samerkal Novarinus im. ed. ǀ Pater Aloyſius Novarinus im. ed. leta urshoh da ǀ pravi ta Vuzheni Novarinus im. ed. → Alojzius 1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Novi svet -ega -a m zemljepisno lastno ime Novi svet, tj. Amerika: po cellem ſvejtu je hodel noter do noviga Svejta rod. ed. ǀ Pravi shlahtni Gospudje ſò bily uni trje Bashadory is noviga ſvejta rod. ed. v'Rim poslani ǀ Kadar Sveti Franciſcus Xaverius Apoſtel noviga ſvejta rod. ed., je bil v'taiſte Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ Pishe Pater Didacus Isviter is noviga ſvejtà rod. ed., de v' tej desheli Perù: Je bila ena dekla per eni shlahtni, inu bogaboyezhi Gospei ǀ Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, inu celli ſvejt, tudi ta novi tož. ed. m dol. v' Indiah, Gongo, Songo, Zingo → Indije
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
oča m, F42, abba, ozha, po Judovsku; abbas, -tis, Apat, duhouni ozha opat; abavus, -vi, ozha predéda, dedou ſet [str. 10b ]; abavus, ozha predéda [str. 236a ]; abram, tá viſſoki ozha; ad patrem, k'ozhetu; agnata, blishnîa od ozheta tetta; avus, dide, ozhetou, ali materin ozha [str. 30b ]; avus, dide, ozhetou, ali materin ozha [str. 236a ]; falsiparens, ne pravi ozha; frater germanus, brat po ozhetu inu materi [str. 90b ]; frater germanus, brat po ozhetu [str. 236b ]; generator, genitor, ozha, rodnyk; nutritius, -tÿ, gerob, ṡhpiṡhni ozha; nutritius parens, ṡhpiṡhni ozha, oṡkerblenyk; papa, Papeṡh, ozha; pappare, ſvojga ozheta klizati; parens, ozha, ali mati; pater, -tris, ozha [str. 155b ]; pater, ozha [str. 236a ]; paterfamilias, goſpodar v'eni hiſhi, hiſhni ozha; patriarcha, ozhák, viſhi ozha; patricida, kateri ozheta vbye; prothoparens, pervi ozha; providentia dei, Bûg je en reṡmiſhlen ozha; prim. poloča
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
oča -a/-e samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
očak [očák] samostalnik moškega spola
očak, patriarh
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
oče [očȅ očẹ́ta] samostalnik moškega spola
oče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
očič [očȉč] samostalnik moškega spola
stric, tj. očetov brat
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
orden -dna m samostanski red: Orden im. ed. pre terdt je njemu naprej pershil ǀ ſe bere od Pater Joaneſa de Parma Generala Naſhiga Ordna rod. ed. ǀ povishan sa Generala tiga Seraphinskiga Ordna rod. ed. S. Franciſca ǀ je bil ſtopil v' ta Sveti Orden tož. ed. S. Benedicta ǀ Nei ſadosti sa isvelizheine Duhounimu, ali MashniKu, de ven taKushin Orden tož. ed. ſtopi ǀ v' Ordni mest. ed. oſtane, veliko pokuro della ← nem. Orden ← lat. ōrdō ‛red, vrsta’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
osenica -e ž gosenica: Pater Garzia je djal, de oſſenize im. mn. ſo eni piſſani zhervie (V, 172) → gosenica
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
p. [pātǝr] krajšava
pater
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
pátər, -tra, m. der Mönchspriester.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
pater -ja in nepreg. m pater: ta Pater im. ed. hitru tezhe k'tej bolni ǀ Pater im. ed. je vſe reiſs Kar pravite, vener nam taku teshku naprej pride ſe ſpovedat ǀ ſe bere od Pater rod. ed. Joaneſa de Parma Generala Naſhiga Ordna ǀ ſi naprej vſame de ſe hozhe spovedat timu Vuzhenimu Pateriu daj. ed. Alfonsu de Caſtro Ordna ǀ ſi naprei vſameta de hozheo Pater daj. ed. Bernardu povedat ǀ ſim uprashal eniga Paterja tož. ed., sakaj po nozhi Juternze Molio, inu nikar pò dnevi ǀ cellu meſtu pride v' to veliko zerku poshlushat tiga Pateria tož. ed. ǀ bi ſe dobru ſpodobilu, de bi ti nas dvejh, inu nashiga Pater tož. ed. Bernarda h' koſſili v' hisho tvojga Ozheta povabil ǀ Paterij im. mn. Iſavitery ſo njemu dali en Crucifix ← srlat. pater ‛menih duhovnik’ < lat. pater ‛oče’; → polj.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
paternošter (pater nošter) sam. m ♦ P: 1 (TkM 1579)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Peru m zemljepisno lastno ime Peru: Pishe Pater Didacus Isviter is noviga ſvejtà, de v' tej desheli Perù: Je bila ena dekla per eni shlahtni, inu bogaboyezhi Gospei (V, 210) Perú, dežela, danes država v Južni Ameriki
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
pètli -ja m rožni venec: V-rokaj mej csiszlo (petli, pater noster, molek) KOJ 1845, 23
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Pierius m osebno lastno ime Pierij: Semkaj ſe meni rajma, Kar pishe Pierius im. ed. od Arabjerjou (I/2, 69) ǀ Ta Vuzheni Pater Pierius im. ed. je premishloval (V, 583) ǀ Pierius im. ed. pak pravi, de is ſramoshlivoſti je bil letu ſturil (V, 583) Piêrij Aleksandríjski (umrl 309), bogoslovni pisec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
polj.1 krajšava pater: Polj. im. ed. Agellius pravi, de G. Bug Angelom nej perpustil ſerce sturiti ǀ kakor berem od Polj. rod. ed. Franciſca de Bergamo Capucineria ǀ Leta dua s' veſſeljam ſta tekla povedat Polj. daj. ed. Bernardu Krajšava stoji za → pater.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
poslan -a prid. poslan: Na letu pride Aggæas Prerok od Boga poslan im. ed. m ǀ k' temu je bil poſlan im. ed. m en Pater Carmelitar ǀ od Boga je bil poſslan im. ed. m prdigvat ǀ Tij nedolsheni otrozhizhi ga zhaſte, inu hualio, kakor od Boga poslaniga tož. ed. m ži. ǀ Pravi shlahtni Gospudje ſò bily uni trje Bashadory is noviga ſvejta v'Rim poslani im. mn. m ǀ veliko zhaſt je iskaſal tem poslanem daj. mn. shlushabnikom Bobylonskiga Krajla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
potrditi -im dov. potrditi: to riſnizo nam hozhe poterdit nedol. taistu Perkasajne, kateru je vidil S. Ioannes v'Resodiuejnu ǀ imate ozhitnu s' vasho persego poterdit nedol., de nej reiſſ ǀ raunu letu je hotel poterditi nedol. Patriarha Iacob s'taistimy beſsedamy ǀ poterdim 1. ed. s'figuro S. Piſsma ǀ Jeſt poterdem 1. ed. kar ſim doſehmal govuril ǀ sdai tudi jeſt boterdim 1. ed. sodbo, katero Pater Alphons je zhes vas ſturil ǀ Inu sam S. Duh letu poterdi 3. ed., rekozh ǀ Inu S. Ambrosh poterdj 3. ed., rekozh ǀ vejm de vy reſnizo govorite, inu s'S. Piſſmam jo poterdite 2. mn. ǀ Tu tudi poterdio 3. mn. ſvetij Vuzhenikij ǀ Takù tudi vy Nem. Nem. ſturite, inu poterdite vel. 2. mn. ǀ to risnizo Christus je bil poterdil del. ed. m ǀ bom poterdu del. ed. m s'tem kar samerkanu najdem per S: Mattheusu ǀ je rojena ta Katera ijh bo v'dobrem poterdila del. ed. ž ǀ s' ſvojo laſtno kryvio ſta Saveso poterdila del. dv. m ǀ Angeli Nebeski nam bodo leto reſnizo poterdili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
potroštati -am dov. pomiriti, potolažiti: nej troshtarja na ſvejtu de bi yh mogal potroshtat nedol. ǀ pridè vſhe enkrat potroshtat namen. ſvojga ſtariga Ozheta ǀ Bug ga potroshta 3. ed., inu sapovej de ſe nyma bati ǀ Angely perſtopio, inu taiſto potroshtaio 3. mn. ǀ naſs potroshtajo 3. mn., reſveſſelio, inu reſlushtaio ǀ poimo k' njemu, inu ga potroshtaimo vel. 1. mn. ǀ sdaj potroshtaite vel. 2. mn. vashe shaloſtna ſerza ǀ potroshtajte vel. 2. mn. vaſhe ſtarishi ǀ ſi mene potroshtal del. ed. m ǀ Ah Pater vi nas lepu danas ſte potroshtal del. ed. m ǀ Maria Diuiza s'suojm rojstvom vſe je bila potroshtala del. ed. ž, inu resveſselila ǀ de vaſſ bodo potroshtali del. mn. m ǀ Sakai zhe li ſemelske rezhij naſs potroshtajo, reſveſſelio … koku veliku vezh naſs bodò potroshtale del. mn. ž, reſveſſelile, inu reslushtale te Nebeſke potroštati se potolažiti se, pomiriti se: Tobias shpegu vſyh zhednosti, inu ſvetoſti ſe nej mogal potroshtat nedol., dokler ſvetlobo ſvoyh ozhy je bil sgubil ǀ Sakaj ſe nepotroshtash +2. ed. dokler Ozha Nebeski je poslal is nebeſſ Angela Gabrielac ǀ na lete beſſede ſe resveſſeli Natalia, urata mu odpre, ſe vkupai potroshtata 3. dv. ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski ludje lahku doli vſamete, inu ſe potroshtate 2. mn. ǀ potroshtaiteſe vel. 2. mn., sakaj G. Bug sa dobru vſame tudi maihine rezhy ǀ potroshtajteſe vel. 2. mn. s' miloſtio Boshjo ǀ njegovu shalosſtnu ſerze ſe je bilu potroshtalu del. ed. s → troštati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
preobrniti -nem dov. 1. spremeniti: Kadar je hotel per ohzeti v' Cani Galilei vodo v' vinu preoberniti nedol. ǀ tu veliku ſvoje ſaurashtvu je Samogal v' takorshno veliko lubeſan preobernit nedol. ǀ vſe veſseilie tiga ſveta v'shaloſt preobernesh 2. ed. ǀ Kakor ena druga Meduſa tega Kateri jo pogleda preoberne 3. ed. tega lepiga zhloveka v'eno gardo; inu strashno spako ǀ v' ſpumladi poshlem hudo meglo, de moko v' otrobi preberne 3. ed. ǀ s' shibo je bil po vodi udaril, inu taiſto v' krij preobernil del. ed. m ǀ Chriſtus vuodo je v' vinu preobernu del. ed. m ǀ vſe paklenske grenkuſti bi v'Nebeske slatkuſti preobernila del. ed. ž ǀ koku letu more biti, de veni uri ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu del. ed. s ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili del. mn. m ſolse v'shlahtne kamene ǀ Pater, gdu bi taku preproſt, inu nor bil, de bi ſe troshtal, de bodo ſvojo naturo prebarnili del. mn. m 2. spreobrniti: je hotel try velike greshnike v' teh gregah sapopadene preoberniti nedol. ǀ Ta druga je bila Clotildes, katera ſvojga Krajla Clodoueuſa, inn cello Fransko deshelo od Ajdouske vere h'Chriſtuſu preobernila del. ed. ž ǀ ſi bila te Ajdouſke Vuzhenike na pravo vero prebernila del. ed. ž ǀ ſveti Criſpus, inu Criſpinianus … veliku Ajdou na pravo katolish vero ſta preobernila del. dv. m 3. prevesti: kar je latinskiga nebom na ſlovensku preobernil del. ed. m preobrniti se 1. spremeniti se: vejm de bi tuojo milost perſilil v' ſerd ſe preoberniti nedol. ǀ ta ſvetli dan v'shalostno nuzh ſe preoberne 3. ed. ǀ voda v' dobru vinu ſe preoberne 3. ed. ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda ſe v'Crucifix preberne 3. ed. ǀ Slate lasy v'ſiue ſe preoberneio 3. mn. ǀ dan v'nuzh ſe je bil preobernil del. ed. m ǀ vaſha muzh, inu sdrauie bo v'ſlabust, inu v' bolesan ſe preobernila del. ed. ž ǀ bodezhe ternje ſe bo v' lepe gartroshe preobernilu del. ed. s ǀ ſrebru teh zhednoſti, inu dobriga djajna ſe je bilu preobernilu del. ed. s v' negnusne peine, inu v' neſnashne ſmety teh grehou ǀ vſe spishe ſo ſe v'ſlatu preobernile del. mn. ž 2. spreobrniti se: Prezej ſe preoberne 3. ed., inu ſueſt shlushabnik Boshj rata ǀ Preoberni vel. 2. ed. ſe h' Gospudu, inu poſti od hrehou, inu nehaj od hudiga ǀ tedaj S. Paulus ſe je bil vuſs preobernil del. ed. m v' Chriſtuſa ǀ njemu je vſe skuſi v' ſerzi ſtalu, de bi ta folk ſe spet nepreobernelc +del. ed. m h' temu malikovajnu ǀ skuſi pridige ſe ſò bily preobernili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
razpraskan -a prid. razpraskan: nie oblizhe je bilu taku respraskanu im. ed. s, inu odertu (I1, 231) ǀ nje truplu pak venem koti je par nagu leshalu, taku reſtarganu, respraskanu im. ed. s (IV, 275) ǀ Pater hitru tezhe k'tej bolni, io najde vſo respraskano tož. ed. ž, inu odarto na poſteli mertvo leſhezho (I/2, 213)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
razsẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) absitzen, vom Pferde steigen, Alas., Jan.; to vpraša pater ter razsede, Jurč.: tudi: r. konja, Lašče-Levst. (Zb. sp.); — 2) r. se, sich ringsum setzen; — 3) r. se, eine Kluft bilden, klüften, Cig.; razseden, zerklüftet, Cig.; (hs., stsl.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
reči rečem dov. reči: Kir hozhe rezhi nedol. de je nuznu, inu potrebnu piſsat, inu drukat v'ſlednem jesiku ǀ mene vſhe saſtopio kaj hozhem rezhi nedol. ǀ kakor bi hotela rezhij nedol. ǀ nei obeniga v'zerkvi de bi mogal rezh nedol. de on je bres kakorshne reve ǀ Obedn nemore rezk nedol., jeſt nemorem imeti dobre vole ǀ leta je vekshi, greh, Kakor vam ſe neodkryti, ali vam nerezhi +nedol. Vasha Gnada ǀ Hozhe rezhe nedol. Senin Nebeski ǀ otrozi ſo zhemerni, sdaj me perſilio de hudu rezhem 1. ed., sdaj de hudizhu ijh isdam ǀ nerezhem +1. ed. de s'denarjemi jo Kupio ǀ ti ſi en vſmilen Paſtir, shiher rezhesh 2. ed. ǀ inu vener nerezhesh +2. ed. huala G: Bogu ǀ takrat hudizh y rezhe 3. ed. nej ſim jest tebi pravil, de ſe bo tebi taku godilu? ona rezhe 3. ed., kaj hozhem ǀ Bug mu nerezhe +3. ed. greshnik ali zhlovek, ampak norz ǀ od Maria Divize pak shjher rezhemo 1. mn. ǀ inu vener nerezhete +2. mn., Huala Bogu ǀ Naj rekò 3. mn. drugi kar hozhejo ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio, inu beſsede narekò +3. mn. ǀ Obeden ne rezi vel. 2. ed. jest nemorem Bogu shlushit ǀ nikar nerezi +vel. 2. ed. de tvoy Maliki ſo Bogovy ǀ satorai ſposnajmo, ter rezimo vel. 1. mn. ǀ Vupraſhajte vy eniga otroka, inu rezite vel. 2. mn. mu ǀ Rizite vel. 2. mn. vaſs proſsim ſo tii ludje, ſo tij zhloveki vuredni imenuani bitij ǀ rizite vel. 2. mn. nemorem imam katar ǀ s' pravem vkupajnam recite vel. 2. mn. ǀ s'Davidam rezhite vel. 2. mn. ǀ nikar nerezite +vel. 2. mn. de nemorite taku brumnu shivejti ǀ Pater, rezitemu vel. 2. mn.+ nej Teſtament ſturj ǀ sa volo tiga bom rekal del. ed. m, kar Ovidius pravi ǀ de bi nihdar ene hude beſſede nerekal +del. ed. m ǀ leta shena je k'meni rekla del. ed. ž ǀ vij bi ga prezei od vaſs ſunili, inu rekli del. mn. m poberiſse prozh ǀ Kadar bi Boga lubili, inu shtimali, bi nerekli +del. mn. m je teshku, nemorem odpuſtiti ǀ Kaj bi rekle del. mn. ž Ceſſarize, inu Krajle zoper reči oporeči: saſaku malu kar vam shena ſuper rezhe 3. ed. netagotiteſe, inu shnio nepreperajte
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Salamanka ž zemljepisno lastno ime Salamanka: v' tem Meſti Salamanca im. ed. ſe naide en vuzhen Pater Dominicanar, Franciſcus de Victoria (V, 441) Salamánka, špan. Salamanca, mesto v osrednji Španiji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Senteren m zemljepisno lastno ime Santarem: Pishe Pater Godefridus Henſchenius Jeſuitar: De v' Portogallu v' tem Kloshtri Senteren im. ed. Ordna S. Dominica (V, 159) Santarém, mesto severovzhodno od Lizbone
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
skednjar [skǝdnjár] samostalnik moškega spola
upravnik graščakove kašče, shrambe, ki skrbi za prihodke, priliv dajatev
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
skusiti -im dov. 1. poskusiti: Pater hozhmo skuſit nedol. ſe pobulshat ǀ hozhe skuſit nedol. tiga taku shkodliviga Lintvorna premagat ǀ David skuſsi 3. ed. hodit, ali kumaj je mogal gibat pod taisto teshavo ǀ skuſite vel. 2. mn. premenit vashe greshne pejſmy v'leto ſveto pejſſim 2. izkusiti, občutiti: ſpodobnu je de skuſsi 3. ed., inu pozhuti pravizo Boshjo ǀ aku dalej eden vandra vezh je shtiman, sakaj po ſvejtu veliku vidi, shlishi skuſi 3. ed., inu ſe navvzhy ǀ Kakor ozhitnu skuſimo 1. mn. vſak dan ǀ Kakor s' vasho shkodo skuſſite 2. mn. ǀ Kateru skuſio 3. mn. te vboge, inu sapushene vuduve ǀ Nuz te arznie je skuſil del. ed. m David ǀ To ſodbo s'ſvojo vezhno shkodo je skuſsil del. ed. m uni nesrezhni zhlovik ǀ nej skuſsil del. ed. m kaj je terpleine ǀ Ta zhaſs bosh skusil del. ed. m takorshne britkosti, kakorshne nikuli nej ſi skusil del. ed. m ǀ vprashajte uniga zhe je veliku poſvejtu raishal, inu ſi skuſſil del. ed. m ǀ Kakor je skuſila del. ed. ž una hudobna shena ǀ Letu ſi ſvojo vezhno shkodo je skuſſila del. ed. ž una Gospa ǀ Letò resnizo je skuſsila del. ed. ž una petlerza ǀ kakor ta duhouna Neveſta je skuſla del. ed. ž ǀ kateri ſo skuſſili del. mn. m, kaj s'ena velika nevarnoſt je po morj ſe voſit ǀ Kateru ſo tudi skuſili del. mn. m ty Israelitery ǀ de bi tudi one pleſſale, inu pò ogni skakale, inu skuſſile del. mn. ž koku lushtnu je v'ogni prebivat 3. preizkusiti: je hotel skuſit nedol. poprei, zhe ſe bodo pobulshali ǀ veliKu arznij je bil skuſil del. ed. m, ali vse sastojn skusiti se spopasti se: s' letem ſe hotel Firsht Curimenſis s' mezham skuſit ǀ on hozhe s'Goliatam ſe skuſsit nedol. ǀ raishi je hotel ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavit, inu s' levam ſe skuſſit nedol. Tvorjeno iz kúsiti < pslovan. *kűsiti ← got. kausjan ‛pokušati, preizkusiti (hrano)’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
sodba -e ž 1. sodba: ſodba im. ed. moja je vſhe zhes vaſs ſturiena ǀ kakor je vſhe bila sodba im. ed. ſturiena zhes nyh ǀ ta ſobda im. ed. je vſhe dolgu zhaſa ſturjena ǀ na dan ſvoje pravizhne ſodbe rod. ed. ǀ leta, katiri ſe ſerdj, inu jeſi zhes ſvojga blishniga je ſodbe rod. ed. dolshan ǀ je imela suoj andohtlivi folk rejshit od sodbe rod. ed. vezhnjga pogublejna ǀ vy bote ſideli, inu ony pred vamy bodo ſtali, inu vashi ſodbi daj. ed. bodò podverſſeni ǀ vſy bomo k'ſodbi daj. ed., inu k'rajtingi poklizani ǀ Vſtanite gori mertui, inu pridite h'ſodbi daj. ed. ǀ hozhe po pravizi ſodbo tož. ed. ſturiti ǀ sdai tudi jeſt boterdim sodbo tož. ed., katero Pater Alphons je zhes vas ſturil ǀ Timotheus Maſhnik, kateri v'prizho per tej Sodbi mest. ed. ſe je nashal ǀ ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo or. ed. Boshjo ǀ Sò naſhi Beſſedniki, kateri pred ſodbo or. ed. Boshjo sa naſs govorè ǀ zhudne ſo tvoje ſodbe im. mn. ǀ Zhudne, inu superne ſo bile lete duej ſodbe im. mn./dv. ǀ Sodbe im. mn., inu djaina Boshie ſo taku zudne ǀ on skuſi krivizhne ſodbe tož. mn. te vboge ludy je derl ǀ zhe nebote marali sa moje sodbe tož. mn., inu ſvete navuke ǀ Bug je viſſok inu neſgruntan v'ſvojh ſodbah mest. mn. ǀ ſo jo tepli shnyh krivizhnimy ſodbami or. mn. 2. odločitev: Oh kaj s' ena folsh ſodba im. ed. je leta, moy karsheniki, de v' dolini teh ſolſſ yszhete, inu shelite Krajlovati v' bogaſtui, v' zhaſti, inu v' lushtah? Oh nepametna ſodba im. ed. vasha! katiro nepametno ſodbo tož. ed. vasho ſvarj S. Auguſtinus, rekozh 3. mnenje: ali aku v'tej ſodbi mest. ed. nhozhemo falliti, taku imamo gledat na nyh djajne ǀ ner vezh takorshneh ſodb rod. mn. ſe sgodj sa volo ſauraſtva, sakaj kadar edn ſvoiga blishniga lubi, nebó taku hitru kaj hudiga od njega mislil, inu ſodil Pomena ‛sodba’ in ‛odločitev’ sta predvsem v zvezi božja sodba težko ločljiva.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
soditi -im nedov. 1. soditi: drugi dan ſo imeli ſodit nedol., inu rihtat Petra ǀ Nehaite vy Sodniki taku krivizhnu praude ſoditi nedol. ǀ ſa tiga urshoha volo bo prishal ſvejt na taiſti dan ſodit namen. ǀ ta maihini shakelzh pak je greh tiga miniha, Kateri jest gledam ſodim 1. ed. ǀ Svetniki vedó koku oſtru ſodi 3. ed. ta praviza Boshia ǀ vidimo de ſodio 3. mn. ty Rasbojni Judje Rihterja Nebeskiga ǀ vezhi del Rihtarju, inu beſsedniku, neſodio +3. mn. te praude Kakor Ty Vuzheniki sapovedo ǀ je bil S. Valentina zhes dal Calfurniusu, de bi on ga ſodil del. ed. m ǀ v'preshushtvi je bila sapopadena, inu pred Christuſa perpelana, de bi jo sodil del. ed. m ǀ Kadar ſo vukupaj ſydeli, inu tiga greshniga ſodili del. mn. m ǀ nej ſo popravizi sodili del. mn. m 2. presojati: Ieſt sdaj n'hozhem ſodit nedol. aku v' mej tima duema je modreſhi ǀ taku vam bo preshla vola druge hudu ſoditi nedol. ǀ sa tiga volo jeſt pravim, de nimate hudu ſoditj nedol., dokler misly tiga zhloveka nemorite sgruntat ǀ My negremo molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit namen., inu opraulat ǀ Pater jeſt huala Bogu ne ſodim 1. ed. hudu, ampak kadar shlishim od drugih ludy pravit, taku nemorem falit ǀ aku ti taiſte ſodish 2. ed., de kai nesramniga govorita, inu andlata ǀ druge hudu ſodi 3. ed. kakor uni preusetni Fariseu ǀ Vidite, inu ſodite 2. mn. lete, kateri prelomio to poſvejtno navado ǀ Ne ſodi vel. 2. ed. de ſi lih shlishish, de ſi lih shrai garmi po celli desheli ǀ pohleunu proſſim nikar mene neſodi +vel. 2. ed. po moj ſanikornoſti ǀ Sodite vel. 2. mn. ſamy ſebe ǀ Sdaj ſodite vel. 2. mn. vy pametni ludje ali nej ſim ſturil mojmu vinogradu vſe kar ſim sposnal, de je njemu nuznu, inu patrebnu ǀ Neſodite +vel. 2. mn., taku tudi vy nebote ſojeni ǀ li druge ſodio 3. mn., gledajo, inu na nyh djania shpegaio ǀ je Sodil del. ed. m, inu gledal na grehe ſvojga blishniga ǀ vſy ſo tebe ſodili del. mn. m de bosh fardaman ǀ nei sadoſti vaſs sdershati, de bi hudu neſodili +del. mn. m ǀ Krivo ſodbo ſte tudi vy shene ſturile zhes taiſto mlado vduvo, dokler ſame po ſebi ſte toiſto ſodile del. mn. ž 3. meniti: de bi nebili nagneni hudu ſodit nedol., inu miſlit od ſvoiga blishniga ǀ gdu hozhe kaj dobriga ſodit nedol., ali mislit od ene takorshne ǀ jeſt n' hozhem hudu sodit nedol. ǀ Prezej ſodish 2. ed., de hlapz, ali dekla, ta, ali uni je tebi vſel ǀ Joſve ſe preſtrashi, misly, inu ſodi 3. ed. de ta shrai pomeni de mei folkam je boj ǀ zhlovek rajshi hudu ſodi 3. ed., inu misli, kakor pak dobru ǀ En norzh ſodi 3. ed., de vſy ti drugi ſo norzy ǀ ſodji 3. ed. de njegou blishni je kaj hudiga ſturil ǀ vener sa gvishnu neſodi +3. ed., ampak misli morebiti, de je drugazhi kakor ſe meni sdi ǀ kaj tedaj ſodite 2. mn. od lete vduve ǀ kir raishi ſodio 3. mn. hudu, kakor dobru od ſvojga blishniga ǀ je ſodil del. ed. m, de je pyana ǀ od kot tedaj je prishlu, de taku supernu ſta dua Gospuda ſodila del. dv. m ǀ takrat ſo ſodili del. mn. m, de mati je nedolshna
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
spodobiti se -i se nedov. spodobiti se: aku ti neshivish Kakor ſe ſpodobi 3. ed. enimu zhloveku ǀ kadar bi vſaketeri v'ſvojm ſtanu shivil kakor ſe spodobi 3. ed. ǀ Bug vam ſapovej shiveti kakor ſe ſrajma, inu ſpodabi 3. ed. kershenikom ǀ ſe nespodobi +3. ed. ozhitnu pred folkam govorit, vuzhiti, inu diſputerat ǀ Se neſpodobi +3. ed. de bi jeſt tvoj Syn odpovedal tebi moja Mati, karkuli bosh proſſila ǀ tebi ſe nespodobio +3. mn. takorshni gvanti, kakor yh noshish ǀ bi ſe dobru ſpodobilu del. ed. s, de bi ti nas dvejh, inu nashiga Pater Bernarda h' koſſili v' hisho tvojga Ozheta povabil ǀ ſe je ſpodoblu del. ed. s ǀ kadar je kaj rekla, de eni deklizi ſe nej spodoblu del. ed. s, tebi ſe je dobru sdelu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
tast m, F2, socer, -ri, táſt; socer, socerus. schweher. tást. Pater uxoris
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Vega m osebno lastno ime de Vega: poterdi ta Vuzheni Vega im. ed. ǀ kakor je samerkal ta Vuzheni Vega im. ed. ǀ en lep urshoh da Viega im. ed. ǀ Kir ta Vuzheni Viegas im. ed. od Mojſeſſa pravi de Vega cit. pril. osebno lastno ime de Vega: od letega pishe Pater Gabriel de Vega 1. Verjetno je mišljen španski teolog Andreas de Vega (umrl 1560). 2. Carpio Félix de Lope de Vega (1562–1635), špan. pesnik in dramatik
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vi vi zaim. vi: vy im. mn. m terpite, kakor S. S. Materniki ǀ Odſtopite vi im. mn. m prozh ǀ Ah Pater vi im. mn. m nas lepu danas ſte potroshtal ǀ Aku vij im. mn. m bote vſmileni pruti tem reunem, inu potrebnem ſirotizam ǀ Uij im. mn. m kateri vejſte ǀ morebiti de bi ui im. mn. m Nebu ſi shlushili ǀ vjj im. mn. m bote moj Priatelni zhe bote veruvali ǀ vyſte im. mn. m+ radi, inu volnu buſhtvu, lakot, inu shejo terpeli ǀ Vy im. mn. m/ž pak ſamy dobru vejste sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile ǀ vy im. mn. ž dekilze bote liſiza, kadar poshlejo po vaſs ǀ Ah karshene dushe! kaj vi im. mn. ž k' temu pravite ǀ vij bi ga prezei od vaſs rod. mn. ſunili, inu rekli poberiſse prozh ǀ hudizh vſe skuſi okuli vaſſ rod. mn. hodi ǀ jest ſe bom gluh dellal, inu vſs rod./tož. mn. ne bom vſhlishal ǀ vam daj. mn. dam ta beli popir, inu ſe podpiſhem ǀ vrata Nebeshka ſo vamm daj. mn. odperte ǀ vash blishni uam daj. mn. n'hozhe na puſodo da ti ǀ bo G. Bogu dopadezhe, inu vem daj. mn. nuznu ǀ Sdaj ſe jest k'vam daj. mn. obernem ǀ obilnv vaſs tož. mn. bode polonal ǀ ta hudi, ſvejt, ali meſſu vaſſ tož. mn. hozhe v' greh perpravit ǀ kadar vas tož. mn. popade iesa ǀ zhednost uaſs tož. mn. vuzhy ta danaſhni gobovaz ǀ vſaj letu vaſh tož. mn. nezh nekoshta ǀ vshe ſe vidi ta ſmertni put per vaſſ mest. mn. ǀ kaj jeſt vidim, inu per vas mest. mn. samerkam ǀ Gdubi bil mej vamy or. mn., kateri bi ſe neresveſselil ǀ Zhe kateri vmei vami or. mn. imà to poſvejtno modruſt ǀ vasha goſpojska je s'vamy or. mn. neuſmilena ǀ vni ſe je sazhel s'vamij or. mn. praudat ǀ KAj bò s'vami or. mn., kateri ſte debeliga ſhivota Dvojinske oblike so navedene pri → vidva.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Viktorija ž zemljepisno lastno ime Viktorijade Viktorija cit. pril. osebno lastno ime iz Viktorije: v' tem Meſti Salamanca ſe naide en vuzhen Pater Dominicanar, Franciſcus de Victoria (V, 441) → Francisk(us) 8.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vprašati -am dvovid. 1. vprašati, spraševati: ſe nej ſmejla potſtopit niega dotekniti, ali uprashat nedol., kaj per ny yszhe ǀ ſazhne po gaſſah tekat, inu po njemu vprashat nedol. ǀ Faimoshter ga pele na Britoff, ga sazhne po Latinski vprashat nedol. ǀ Glihi vishi imash ti kadar gresh v'Cerku ſam ſebe vuprashat nedol. ǀ ſo bily shli Anaxiala sa ſvit uprashat namen. ǀ kadar ga pride vprashat namen. ǀ sboly ta krajl, poshle vuprashat namen. te Duhoune, aku sa njega Boga proſsio ǀ Kateri bode s'jttru prishal vupraſhat namen. ǀ sdaj vprasham 1. ed. od kot ta Nuna je bila taku hudobna, inuc greshna ratala ǀ Sdaj uprasham 1. ed. Theologe, kaj vij pravite ǀ jeſt prezej sa ſvèt vuprasham 1. ed. to pervo Boshjo sapuvid ǀ sakaj ti vuprashash 2. ed. aku ta bolni shèli osdravit ǀ sakaj tedai ga vprashash 2. ed., aku hozhe osdravit ǀ ſocrates uprasha 3. ed. tiga Philoſopha, aku on ima kokushi v'ſvoij hishi ǀ pridejo v'Bethanio, vprasha 3. ed. Ieſus Martho, inu Magdaleno ǀ Gà vuprasha 3. ed. Koku je tebi ime ǀ vpraſha 3. ed. S. Chryſoſtomus ǀ kadar Pachomius letu vidi ſe sazhudi, inu v'prasha 3. ed. ǀ Alexander ga v'praſha 3. ed. sakaj ǀ jo uprazha 3. ed. zhe ſo njo umiſlih imeli ǀ vidi eno ſilnu lepo sheno, mu dopade vnpraſha 3. ed. gdu je ona ǀ nihzhe mej vamy mene neuprasha +3. ed., kam gresh ǀ eden tiga drusiga vuprashate 2. mn. ǀ Ah Pater! kaj vprashate 2. mn. ǀ Pametnu andlate, de uprashate 2. mn. kulikajn G. Bug hozhe sa ſvoje Nebesku Krajleſtvu imeti ǀ neuprashate +2. mn. kaj je s' enu meiſtu ǀ jo uprashaio 3. mn., kaj s' en offer je ona h' tej zerkvi ſturila ǀ ga vuprashajo 3. mn. sakaj letu ǀ ga vuprashaio 3. mn. ty drugi Minihi, kaj tu pomeni ǀ poprej Kakor eniga s'Kusi taiste Nebeſhke vrata noter poſtè priti dolgu zhaſsa vpraſhaio 3. mn. gdu je taisti ǀ Boga ſa ſvit neuprashaio +3. mn. ǀ vuprashaj vel. 2. ed. takushne, koku ony morio tulikajn zhaſsa v'grehu shivèti ǀ vprashaj vel. 2. ed. lete, kateri ſo yh poſnali ǀ Vuprashaimo vel. 1. mn. Turke, kaj s'eno sapuvid imaio ǀ Vprashajmo vel. 1. mn. S. Hieronyma, kaj on od resnize dershj ǀ Vprashaimo vel. 1. mn. Angela Gabriela ǀ Ner poprej uprashajmo vel. 1. mn. Ajdje kaj s' eno vero imaio ǀ Vuprashajmosdaj vel. 1. mn.+ te Lutersh, inu Calvinish ǀ Vprashajte vel. 2. mn. to brumno ſusanno ǀ vuprashajte vel. 2. mn. Iosva Generala ǀ vprashaite vel. 2. mn. eniga, kateri je bil per pridigi, koku je njemu dopadla ǀ Vupraſhajte vel. 2. mn. vy eniga otroka ǀ Vprushajte vel. 2. mn. S. Chryſoſtoma ǀ En dan Cirus je uprashal del. ed. m Tigrana ǀ de poprei nej Boga ſa ſvit vprashal del. ed. m ǀ eden je te druge vuprashal del. ed. m ǀ ſe je zhudil, inu vupraſhal del. ed. m, sakaj tu della ǀ Dauid je ſvoje Poshluſhavce vpraſhal del. ed. m ǀ je upraſhal del. ed. m Annania ǀ G. Bug ga je po Abelnu uuprashal del. ed. m ǀ Ta Svetniza je vprashala del. ed. ž, sakaj taku shaloſtnu ſe dershj ǀ S. Brida je enkrat vuprashala del. ed. ž shenina ǀ ena v'mej nimy je uprashala del. ed. ž ǀ nej ſta Boga ſa ſvit, ampak nyh greshnu meſſu, inu hudizha vprashala del. dv. m ǀ Kadar ſo Chriſtuſa vprashali del. mn. m ǀ So prishli zolnary, ter ſo uprashali del. mn. m ǀ ſami Angelzi ſe ſo zhudili, inu ijh vuprashali del. mn. m ǀ ſo ga vupraſhali del. mn. m Kej dela 2. vprašati se, spraševati se: Kadar my kaj noviga vidimo, ali shlishimo ſe zhudimo, inu uprashamo 1. mn. od kot letu pride ǀ Tudi neuprashamo 1. mn. vezh, kaku moreo is verhou teh ner vikshih hribou ſtudenizi ſverat ǀ Vprashaio 3. mn. S. Vuzheniki, zhe je mogozhe, de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga greha neſturil ǀ neuprasheio +3. mn. kaj s'ene terme, inu nature je ǀ Vpraſhajmo vel. 1. mn. sakaj danaſs, Kir je she li isvolem njemu od groba gouorè Nekateri zgledi pomensko niso enoznačno določljivi.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
vzeti vzamem dov. 1. vzeti, sprejeti: naſs nebo hotel v' ſvojo hisho vſeti nedol. ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti nedol. ǀ brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti nedol. ǀ s'eno majhino ſamero kmeta ſtepſt, vſe njemu vſet nedol. ǀ ſe nepotſtopio uſet nedol. en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ ſo sheleli dosezhi, inu uset nedol., kar je njemu shlishalu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski vſſiti nedol. ǀ Od tod vſamem 1. ed. perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie ǀ hisho mu vſamesh 2. ed., inu po svejtu ga poshenesh ǀ eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ sa gnado boshio nemarash, sa slù vsamesh 2. ed. ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh +2. ed. ǀ sakaj neuſamesh +2. ed. en mezh inu ſerce ſi neprebodesh ǀ uſame 3. ed. od uniga vbogiga ſiromaka ǀ Aku G. Bug vam vſame 3. ed. vasho sheno ǀ ſcepter is roke vsame 3. ed. ǀ vſamej 3. ed. duej trenti kruha ǀ G. Bug po ſili obene rezhy neuſame +3. ed. ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame +3. ed. ſa hishnu opravilu ǀ oroshje teh grehou vſamemo 1. mn. ǀ malu skerbi vezh ſi vſamete 2. mn. ǀ lete ga ne ruzhei vſameio 3. mn. ǀ de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo 3. mn. ǀ kakor Eva ſe salubio venu ardezhe jabuku, taiſtu uſameio 3. mn., pokuſſio ǀ najdeio enu vſſoku, lepu sheliszhe, letu ijm dopade, ga usameio 3. mn. ǀ to nar manshki skarb ſi neusameio +3. mn. ǀ Vſtani gori, inu vsami vel. 2. ed. tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko Deshelo ǀ sa tay ſam ſebe, inu vsami vel. 2. ed. ſvoj krish, inu hodi sa mano ǀ Uſemy vel. 2. ed. Joannes leto palzo, inu shnio smiri ta Tempel ǀ hudizh me vſemi vel. 2. ed., sludi me resneſi ǀ vſimi vel. 2. ed. mojo dusho s'tobo v'nebu ǀ edn pravi vſemiga 2. ed.+, ta drugi pravi nikar ǀ ſe oberne k'tovarshu rekozh vſemiva vel. 1. dv. my dua, kar nam shlishi ǀ aku zhes dan nemate zhaſsa, po nozhi zhaſs vſemite ſi vel. 2. mn. ǀ vſimite vel. 2. mn. vy bogati ta dua fazonetelna ǀ kadarkulj pride ena ſupernoſt zhes vaſs volnu jo vſimite vel. 2. mn. ǀ vsimite vel. 2. mn. vaſh fazonetel ǀ h' temu vashe upajne uſimite vel. 2. mn. ǀ Vsemite vel. 2. mn. ijh supet prozh od blaga ǀ neuſamite +vel. 2. mn. blagu vudvam, inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo vel. 2. mn.+ ǀ bo Bug njemu vſel del. ed. m to ſemlo ǀ De bi ſludi vſel del. ed. m vinu, inu vuoli ǀ letu Aſa je bil Preroku sa slu vsel del. ed. m ǀ Ie Iesus vsèl del. ed. m te ſedem kruhe ǀ kmetu ſi uſel del. ed. m taiſtiga vola, taiſto nyvo ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal del. ed. m ǀ ty blishni ſe ſo bali, de bi hudizh ga neuſel +del. ed. m s' dusho, inu s' teleſſam ǀ dolge teh vboſih je naſe vſela del. ed. ž ǀ kej ſi uſela del. ed. ž, de tulikain Gvanta imash ǀ kadar ta dua ſta bila is krisha doli vſela del. dv. m tu S. Reshnu Tellù ǀ Skrinio Boshio Sò ijm bily vſeli del. mn. m ǀ ſo ga v'mejſtu vſeli del. mn. m ǀ kadar bi en glaſſ vode is morja vſelj del. mn. m 2. zavzeti: nej perpuſtil de bi Samurizi Compoſtello vſeli del. mn. m 3. poročiti, tj. vzeti za ženo ali za moža: Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti nedol. ǀ zhe vſamem 1. ed. eno mlado nebo snala goſpodinit: zhe vſamem 1. ed. eno ſtaro, bo vſe skuſi kreh, inu godernaine v'hishi ǀ je bila Mosha vſela del. ed. ž veliku otrok je imela ǀ ſakaj bi ga jeſt neuſela +del. ed. ž ǀ Druge she mlaishi ſo mosha vſele del. mn. ž vzeti se: poročiti se: Skuſi moj ſvit ſta ſe bila vſela del. dv. m, inu ſdaj obedua bodo s'mano v'pakli gorela an se vzeti zavzeti se: Hozheo taiſte Vduve ſe an vſeti nedol., aku she tu kar ima ym hozhe shenkat ǀ Ah vſimite ſe an vel. 2. mn. nje praude, dejte y en dober ſvit ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela del. ed. ž, kakor de bi bily nje laſtni otrozy dol(i) vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti: mei drugimi snamini, is katerih ſe more doli vſet nedol., gdu je mej timi isvolenimi ǀ kakor dolej vſamem 1. ed. s'beſſed S. Petra ǀ doli vſamem 1. ed., de lahku naprej pride ǀ Kakor doli vsamem 1. ed. s'tiga Kar Ezechiel Prerok na parvi poſtavi je samerkal ǀ Kakor doli vſamen 1. ed. s'Viſokih Peſsem ǀ Is kateriga vſiga ſe doli vſame 3. ed. de prezhudnu gvishnu je bilu tu v'Nebuhojejne Christuſa ǀ kakor is Iogerskiga djania ſe doli uſame 3. ed. ǀ Kakor ſe doli usame 3. ed. s's. piſsma ǀ mi lahku doli vſamemo 1. mn. ǀ Is Kateriga lahku doli vſameno 1. mn. ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski ludje lahku doli vſamete 2. mn., inu ſe potroshtate ǀ Is tiga Shpanigary doli vſameio 3. mn., de nyh pomozh imaio per S. Jacobu yskati ǀ is lete moje ſtrashne shtauti doli uſemi vel. 2. ed. ǀ is tega doli vſimimo vel. 1. mn., sklenimo, inu rezimo ǀ Is tiga doli vſemite vel. 2. mn., kakorshno veliko skerb, inu fliſſ ſte dolshni imeti ǀ de bi ti s'tiga doli vſel del. ed. m de en ſam je ogolufan oſtal ǀ je lahku doli vſela del. ed. ž, de zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu godilu ǀ s'tega bote dol vſeli del. mn. m, inu lahku ſpoſnali de ſim pravi bug gor(i) vzeti sprejeti: ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga vasho dusho gori vſeti nedol. ǀ de bi ga hotel sa hlapza gori vseti nedol. ǀ moj Buh! kir gledash na moje misly, gori vſamesh 2. ed. moje shelje ǀ tu dobru djaine, inu shelje na mejſti della gor vſamesh 2. ed. ǀ uſame gori 3. ed. sa suoije sijni dua sapushena fantizha ǀ prezei mezh prozh vershe, s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti, inu ſa brata ga gori vſame 3. ed. ǀ v'danashnim S. Euangeli en exempel imamo de lubesan zhloveka taku mozhnu obnorij, de tu thesku, sa lahku, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame 3. ed. ǀ s' troshtam vaſs sa ſvojga Vicaria gori vſameio 3. mn. ǀ uſemi gori vel. 2. ed. ſa tuoje Syni uſe lete ǀ vſimite gori vel. 2. mn. vuk S: Chryſoſtoma ǀ Vſimite gori vel. 2. mn. dekelze laſtnoſti teh pishat ǀ V'S. kerstu ſim vaſs bil gori vſel del. ed. m sa moje otroke ǀ en shlahtni greshni Indianar je bil nasho ſveto Vero gori uſel del. ed. m ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku imè Seraphina gori vſela del. ed. ž ǀ Ali sakaj G: Bug neperkashe slate sapuvidi, dokler ludje raijshi bi yh bilij gori vſeli del. mn. m ǀ Katero lepo navado ſo potle tudi druge deshele gori vſele del. ed. ž konec vzeti umreti: ta bore ſyn je imel od sheje konez uſeti nedol. ǀ tovarshi ſo imeli konz vſeti nedol. ǀ ſe je bal pod kozhijo konez vuseti nedol. ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame 3. ed. ǀ Ah kulikain v' tej vishi otrozhyzhou konez vſame 3. ed. ǀ od reve, inu potrebe konez vſameio 3. mn. ǀ na vojſki konez vſameo 3. mn. ǀ de bi od lakoti Konez vsel del. ed. m ǀ tudi on je bil s'suojo vojsko v'vodi Konz vſel del. ed. m ǀ je bil v'mory konez vſel del. ed. m ǀ je njeſrezha de nej konez vſela del. ed. ž ǀ kadar bi taiſti nepomagali bi vſe konez vſelu del. ed. s kar je na ſemli ǀ v' puszhavi ſo bily konz vſeli del. mn. m naprej vzeti lotiti se: inu ſupet vaſhe kupzhje, inu barantie naprei vſamete 2. mn. ǀ uſimimo naprej vel. 1. mn. naſhiga S. Pomozhnika S. Jurja naprej si vzeti nameniti se, odločiti se: ſtonovitnu ſi naprej vſeti nedol., de nihdar vezh n'hozhesh G. Boga reshalit ǀ jeſt ſi taku mozhnu naprej vſamem 1. ed. tvoje s. Sapuvidi dershati ǀ ſi naprei ſtonovitu uſamem 1. ed. ǀ v' zhaſſih ſi naprei vſamesh 2. ed., de ſe hozhesh pobulshat ǀ kadar en Cupz ſi naprej uſame 3. ed. pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ ſi neprej vſame 3. ed. v'en Kloshter pojti ǀ pyanſtua anat ſi naprej neuſame +3. ed. ǀ ſi naprei vſameta 3. dv. de hozheo Pater Bernardu povedat ǀ Kadar vij ſi naprej vſamete 2. mn., de ſe hozhete spovedat ǀ naprej neusamete +2. mn. ſe pobulshat ǀ kateri ſtonovitnu ſi naprei vsameio 3. mn. ǀ Se perpravio, inu naprej usameio 3. mn. Chriſtusa popaſti ǀ vſemiſi ſtanovitnu naprej vel. 2. ed., de poſehmal hozhesh greha ble kokar kazhe ſe varvat ǀ Vſimiſi tedai naprei vel. 2. ed., de ti hozhesh v' nebeſſa tvoje ozhy polsdignit ǀ vſy vſimimo ſi naprej vel. 1. mn. de hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo, inu s' djainam Bogu shlushit ǀ vſimimoſi naprej vel. 1. mn. po ſtopinah teh lubih Svetnikou … hoditi ǀ neprej vsemiteſi vel. 2. mn. de n'hozhete vezh pregreshit ǀ naprej vſemite ſi vel. 2. mn. de hozhete sapuvidi Boshje dershati ǀ vſimiteſi naprej vel. 2. mn., inu s'djainom napolnite vasho dobro volo ǀ ſtonovitnu ſi naprej vſmite 2. mn. ǀ ſtonovitu ſi nàprei vſymite vel. 2. mn., de n' hozhete vezh v' grob tiga greha paſti ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel del. ed. m iskaſat, v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſi je bil naprej uſel del. ed. m na vojſko pojti pod Ceſſaria Diocletiana ǀ danas ſi ſim naprei vſſel del. ed. m Nem. Nem. iskasat kaku je nuzen ǀ vezhkrat ſi je naprej vſela del. ed. ž en nezhisti greh, Kateriga je bila dopernesla, ſe spovedat nase vzeti sprejeti, prevzeti: Syn Boshi je nasho zhlovesko naturo na ſe uſel del. ed. m nazaj vzeti preklicati: jeſt neuſamem 1. ed. nasai moje beſſede noter vzeti zavzeti: kadar hozhe enu Mestu noter vſeti nedol. ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal, ter tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel del. ed. m, inu resmetal ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli del. mn. m tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain ǀ kadar Titus inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli del. mn. m priložnost vzeti izkoristiti priložnost: Skuſi ta danashi exempel jeſt perloshnoſt uſamem 1. ed. podvuzhiti moje Poshlushavize ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete +2. mn., aku lona ſe netroshtate slovo vzeti slovo vzeti, posloviti se: slavu od nje uſeti nedol. ǀ jeſt od vaſſ slavu vſamem 1. ed. ǀ ſlavu od priatelnou vſame 3. ed. ǀ sa vſelej slavu od ſvejta vſimite vel. 2. mn. ǀ je ſlavu od teh Vernih vſel del. ed. m ǀ poſt ſe perblishuje, kir meſſu bo slavu vſelu del. ed. s srce si vzeti opogumiti se, predrzniti se: serze ſi vſame 3. ed. spovedat ſe ǀ Catharina ſerze ſi vſame 3. ed. ǀ ſi ſarze vſame 3. ed., eno shegnano ſvejzho pershge ǀ Serze ſi vſameio 3. mn., de vſe grehe dopernashajo ǀ n' hozhesh, de bi drugi ſerze ſi neuseli +del. mn. m, takorshne shleht andle tribat ven vzeti izvzeti: vun vſamem 1. ed. te nadolshne otrozhizhe, Kateri po tem Kir ſo Karsheni ſe lozhio is tiga ſvejta v usta vzeti izgovoriti: ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh +2. ed. ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame 3. ed. ǀ shpotlivu njega S. Ime vſta vſameio 3. mn. ǀ shpotlivu njega S. Ime usta usamejo 3. mn. za dobro vzeti sprejeti z dobro voljo, brez pritoževanje: veliku grenkih beſsedy morio poterpeshlivu prenesti, jnu sadobru vſeti nedol. ǀ s' eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ G. Bug sa dobru vſame 3. ed. tudi maihine rezhy, kakor ſo kosye dlake, inu kashtruine koshize ǀ ta bolni vernu dershi, vina ſe ana, s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame 3. ed. ǀ sa dobru vſameio 3. mn., kar G. Bug ym dà ǀ s' ſamim koſſilam sa dobru vſimite vel. 2. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi shpishamij sa dobru vſeli del. mn. m za zlo vzeti zameriti: preveliku sa slu vſamem 1. ed. ǀ sa slu neuſamem +1. ed. ǀ sa slù vsamesh 2. ed., n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku ǀ Leta Gospud sa slu vſame 3. ed. lete beſſede, ſe reſerdi ter grè prozh ǀ mu sa slu vſame 3. ed., ter ga sazhne oſtru kregat ǀ sarà to iegro sa slu vſame 3. ed. zdoli vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti: Kakor s'doli vſame 3. ed. s'taistih beſsed Katere Bug K'Satanu je govuril
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zakristija -e ž zakristija: ſe bere od Pater Joaneſa de Parma Generala Naſhiga Ordna: Leta pride v'Sacriſtio tož. ed. (III, 85) ← srlat. sacristia ‛zakristija’; možen bi bil tudi nastavek sakristija.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zatajiti -im dov. zatajiti: nej hotu Chriſtuſa sataiti nedol. ǀ rajshi v' ogin skozhi, inu shiua hozhe sgorit, kakor Chriſtuſa satajt nedol. ǀ inu vener ijh v'ſpuvidi sataijsh 2. ed. Kakor de bi Bug ijh nevidil ǀ Kadar en greh v'ſpuvidi sataijs 2. ed. ǀ Catharina ſe spovej, te nesramne grehe pak sataij 3. ed. ǀ inu Chriſtuſa sataj 3. ed. ǀ zupernje yſzhe, inu cilu Boga satay 3. ed. ǀ Aku hozhe gdu sa mano hoditi ta sa tay vel. 2./3 ed. ſam ſebe, inu vsami ſvoj krish, inu hodi sa mano ǀ zhe on bò vero Chatolish satail del. ed. m ǀ je bil praviga, shiviga Boga ſatail del. ed. m ǀ Pater je bil Chriſtuſa satajl del. ed. m ǀ ta nesrezhni zhlovek je bil vero ſatajl del. ed. m ǀ vſelei Spovedniku te nesramne grehe je sataila del. ed. ž ǀ ona dua pak ſta ga sataila del. dv. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.