ciglénica -e ž opekarna: je nej pécs gorécsa Czigléncz na etom ſzvejti KM 1783, 299
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
kálha -e ž peč: Kályha; kálha, pécs KOJ 1833, 161
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Pécs -a [péč] m s -em zem. i. (ẹ̑) |madžarsko mesto|: v ~upéški -a -o (ẹ̑)Pécsan -a m, preb. i. (ẹ̑)Pécsanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
péč -i ž 1. peč: Fornax Pécs KMS 1780, A8b; Pécs Kementze KM 1790, 92(a); Jaj pekeo je pécs ſztrahote KM 1783, 300; liki zvelike pécsi idoucsi din KŠ 1771, 782; trávo vütro ſze pa vpécs vr'ze KŠ 1771, 212; potomtoga ſzo drva bilá potrejbna, ka bi pécs zakörila KM 1790, 30; I nogé liki vu pécsi gorécse KŠ 1771, 768; podrte pécsi telikájse zemlou KM 1790, 68 2. peka: neháo ſzam dvej pécsi krüha SIZ 1807, 22
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
Pet Cerkev - - ž mn. zemljepisno lastno ime
Pécs:
Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah mest. mn., v' Albi Reali, v' Sigeti (IV, 171) Madž. mesto Pécs se je v srlat. imenovalo Quinqueecclesiae.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
podkràdnoti se -krádnem se dov. prikrasti se, skrivaj priti: drügi sze pa náj v-odprto hi'so pokrádne za pécs KOJ 1845, 98
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
zakö̀riti -im dov. zakuriti: ſzo drva bilá potrejbna, ka bi pécs zakörila KM 1790, 30; pren. Obadvá szta törkom jáko 'zarécsno zakörila AIP 1876, br. 2, 3 zakö́rjeni -a -o zakurjen: pécs, ſtera je ſzedem krát bole za'sgána, i zakörjena KM 1796, 79
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
zažgàti -žgém dov. razvneti, spodbuditi: Naj za'zgé vöro vnami BKM 1789, 122; Potrdi vöro, zasgi lübezen KOJ 1845, 238; za'zgi i preſzvejti ſzrczé naſe KŠ 1771, 850; i z-lübźnoſztyom tvojom je zasgi KM 1783, 2; Za'zgi tvoje rêcsi vu nami lübéznoszt KAJ 1848, 133; Kriſztus vucsenikoma, Kéh ſzrczá zradoſztyom za'zga BKM 1789, 94; z-ognyenimi jezikmi on je vsze nyé zásgao KM 1783, 52 zažgàti se -žgém se dov. 1. zagoreti, vneti se: zažgéš se, netekni se ga BJ 1886, 8; Ogyen i kak ſscsém, da bi ſze zá'zgao KŠ 1771, 214; i ogen sze zá'zgao prôti Jákobi TA 1848, 63; i mo'zjé zá'zgali ſzo ſze vu 'zéli ſzvojoj eden kdrügomi KŠ 1771, 449 2. razvneti se: Szrditoſzt ſze je za'zgati Mogla BKM 1789, 245; naj ſze z-ognyom tvojega Sz. Dühá zasgémo KM 1783, 11 zažgáni -a -o 1. prižgan: pécs, ſtera je za'sgána KM 1796, 79; pren. V-nyegovom szrczi za'sgáni ogeny nevgászne KOJ 1848, 59 2. vnet, razvnet: Od lübavi prav za'sgáni naj bodem KM 1783, 240
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.