Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
pajčolán -a m (ȃ)
zelo tanka in redka tkanina: nositi pajčolan; spustiti pajčolan čez obraz; bel nevestin pajčolan; klobuk s pajčolanom / poročni, žalni pajčolan
// knjiž., ekspr., s prilastkom kar je po prozornosti podobno pajčolanu: pajčolan megle, pen; mesec s srebrnim pajčolanom; pren. lik je ovit v pajčolan intimnosti
● knjiž. prej ves vesel, si nenadoma nadene pajčolan in umolkne postane zadržan, skrivnosten; knjiž., ekspr. odrekla se je pajčolanu redovniškemu poklicu
péna -e ž (ẹ́)
1. mehurčkasta zmes tekočine in plina, navadno zraka: na mleku se delajo pene; pri kuhanju nastajajo pene; pobirati pene s tekočine; morske pene / kozarec piva z debelo peno
// taka zmes, narejena iz mila: razmazati (milno) peno po obrazu / pena za britje
2. slina na ustih, nastala zlasti zaradi jeze, bolezni: na ustih so se mu pokazale pene; ekspr. razjezil se je do pen / volu so iz gobca visele pene
3. gastr. jed, navadno sladka, pripravljena s stepanjem: preliv s čokoladno peno; vanilijeva, vinska pena
4. teh. strjena snov s številnimi plinskimi mehurčki: izdelek iz pene / plastična pena
5. teh. zmes vode in penilnega sredstva, ki razpršena prekrije goreč predmet, prepreči dostop zraka in povzroči ohlajanje: gasiti s peno / kemična, vodna pena / pena za gašenje
● ekspr. ti si zanj le pena nepomemben; ekspr. vse to je dim in pena nepomembna stvar, nič; star. pene tiščati imeti pene na ustih, zlasti ob bolezni; knjiž. morska pena rudnina magnezijev silikat s hidroksilno skupino; stiva; star. zlata pena zelo tanek list zlata za zlatenje nekovinskih predmetov
♦ kozm. pena trdna ali tekoča snov, ki so ji primešani drobni plinasti, navadno zračni mehurčki; mont. flotiranje s peno bogatenje, ki izkorišča površinske napetosti na meji med trdnimi delci, tekočino in plinom
pénast -a -o prid. (ẹ́) 1. poln pen: penasta voda;
penasto mleko;
kozarec penastega piva / ves penast je okoli ust; penast od jeze / penaste ustnice / penast konj 2. podoben peni: penasta masa, snov / penasto tesnilo iz penaste snovi// navadno v zvezi penasta guma zelo elastična, luknjičava sintetična snov: izdelek iz penaste gume
♦ grad. penasti beton penjeni betonpénasto prisl.:
gastr. rumenjak in sladkor penasto stepsti mešati tako dolgo, da se speni
péniti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) povzročati nastanek pen na tekočini: čoln je s hitrim brazdanjem penil vodo péniti se
1. postajati penast: juha, vino, voda se peni; pri kuhanju se mleko zelo peni / ekspr. pred menoj so se penili igrivi valovi peneč se premikali
2. postajati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se peni; peniti se od jeze / usta se mu penijo (od jeze) / konjem, volom so se penili gobci
// pog., ekspr. jeziti se, razburjati se: kaj se peniš; to se bo penila, ko bo izvedela
penèč -éča -e:
plaval je proti čolnu, peneč vodo; valovi so peneč se pljuskali na krov; vpil je, peneč se od jeze; peneči se valovi / peneče (se) vino vino, ki ima dosti ogljikovega dioksida; sam.: popiti kozarec penečega
pénjen -a -o:
grad. penjeni beton mehurčast beton, izdelan iz finega peska, cementa, vode in z dodatkom penila
pénovka -e ž (ẹ́)
gastr. zajemalka z luknjicami za pobiranje pen z juh, marmelad: s penovko pobrati pene / s penovko jemati cmoke iz vode
razpéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povzročiti nastanek pen na tekočini: vihar je razpenil morje;
razpeniti milnico razpéniti se
1. postati penast: voda se razpeni
2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je razpenil / ustnice so se mu razpenile (od jeze) / konji so se razpenili
// pog., ekspr. razjeziti se, razburiti se: nihče ni pričakoval, da se bo tako razpenil; razpeniti se nad kom
razpénjen -a -o:
konji so bili mokri in razpenjeni; razpenjena voda
spéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povzročiti nastanek pen na tekočini: motorni čoln je spenil vodo spéniti se
1. postati penast: juha, voda se speni; maslo se pri segrevanju speni; maso je treba tako dolgo mešati, da se speni
2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je spenil; speniti se od jeze / konji so se spenili
spénjen -a -o:
spenjen konj; izdelek iz spenjene gume penaste gume; spenjeno pivo
zapéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povzročiti nastanek pen na tekočini: ladja je zapenila vodo zapéniti se
1. postati penast: vino se pri odpiranju zapeni; stresel je steklenico, da se je žganje zapenilo
// ekspr. peneč se pljusniti, steči: morski valovi so se zapenili preko krova
2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je zapenil / omedlel je in usta so se mu zapenila / konj se je zapenil od napora
zapénjen -a -o:
zapenjeni valovi
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
PÉN PÉN-a tudi PÉN -- m (ẹ̑; ẹ̑) |mednarodno združenje književnikov|
pén.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) pénklúb
Phnóm Pénh ~ -a [pnom pen] m, zem. i. (ọ̑ ẹ̑) |glavno mesto Kambodže|: v ~ ~u
phnompénski -a -o (ẹ̑)
Phnompénhčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Phnompénhčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024
péniti -im
nedov.kaj povzročati nastanek pen na površini
razpéniti -im
dov.kaj povzročiti nastanek pen na tekočini
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst,
dáti kómu po pŕstih,
dobíti jíh po pŕstih,
dobívati jíh po pŕstih,
dvígniti pŕst,
glédanje [kómu] pod pŕste,
glédanje [kómu] skozi pŕste,
glédati kómu na pŕste,
glédati kómu pod pŕste,
iméti dólge pŕste,
iméti kàj v málem pŕstu,
iméti kóga na vsák pŕst (po) desét,
iméti kóga na vsák pŕst (po) pét,
iméti [svôje] pŕste vmés,
iméti zelêne pŕste,
kazánje s pŕstom na kóga/kàj,
kŕcniti kóga po pŕstih,
niti s pŕstom ne mígniti,
oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj],
opêči si pŕste [pri čém, kjé],
ovíjati kóga okoli pŕsta,
ovíti kóga okoli pŕsta,
ovíti kóga okrog pŕsta,
poglédati kómu skozi pŕste,
preštéti kóga/kàj na pŕste,
preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke,
preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste rôke,
pŕst bôžji,
pŕsti srbíjo kóga,
s pŕstom kazáti na kóga,
s pŕstom kazáti za kóm,
s pŕstom pokazáti na kóga,
stegováti pŕste po čém,
stopíti kómu na pŕste,
še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj],
udáriti kóga po pŕstih,
udárjati kóga po pŕstih,
vrtéti kóga okoli pŕsta,
vrtéti kóga okrog pŕsta
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
pȃnj -a m
pẹ̑d pedȋ ž
pẹ̑nez -a m
pingvȋn -a m
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
pén -a m drevesni panj, štor: Ka me je ſzrecsa piſztila, Kakti eden gouli pén BKM 1789, 315; gda je vcsászi prêg polnôcsi na péni poplat kuko AIP 1876, br. 1, 6
pesnìca -e ž pest: Pugnus Peſznicza KMS 1780, A7; Peſznicza Okol KM 1790, 92a; Csi prszte szklücsimo, pesznica nasztáne odzgora KAJ 1870, 34; tak da je edna nad to drügo z pesznicov szkocsila KOJ 1914, 132; Tô ga jáko szvadilo, z-pesznicov na pén vdaro AIP 1876, br. 1, 7; Teda ſzo ga z-peſzniczami v-zátanik bili KM 1796, 107; Na steroga sze tak razszrdi Imre, da ga z-szvojimi peszniczami vö z-Cérkvi poszünyáva KOJ 1848, 32
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
dispenziranje -a samostalnik srednjega spola podeljevanje spregleda od cerkvenega predpisa ali dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: dispenza
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
dišpenzirati -am dovršni in nedovršni glagol kdo; kogatož. podeliti spregled od cerkvenega predpisa ali dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: dispenzirati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Farmacevtski terminološki slovar
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
napôlnjeni injékcijski perésnik -ega -ega -a m
Čebelarski terminološki slovar
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
označeválno pisálo -ega -a s
Planinski terminološki slovar
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
pejti ► ˈpėi̯t gˈrẹːn nedov. in dov.
penast ► ˈpėːnast -a -ȯ prid.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
»Hošiminh« proti »Ho Ši Minh«: dve lastni imeni?
Zanima me, zakaj se ime vietnamskega voditelja zapisuje narazen (Ho Ši Minh), po njem poimenovano mesto pa skupaj (Hošiminh).
Sklanjanje imen držav: »Siera Leone«, »Gvineja Bissau« in »Burkina Faso«Zanima me, kako se sklanja imena teh držav, ki imajo nekoliko »specifična« imena.
Recimo države Sierra Leone, Gvineja Bissau in Burkina Faso. Ali se sklanja zgolj prvi del imena ali tudi drugi?
Število zadetkov: 34