Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

perǫ̑t, f. = perut; 1) der Flügel, vzhŠt.-Mik., ogr.-Valj. (Rad); — peroti, die Flügel an der Spinnradspule: pretikati kobilico na perotih, Jurč.; — 2) = pero 1), Mur., C.; — brada pri ključu, der Schlüsselbart, Podkrnci-Erj. (Torb.); — die Schneide an einem Bohrer, Cig., Levst. (Beč.); — 3) ein Bergabhang, C.; — der Abhang eines Strohdaches, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
perȗt, f. 1) der Flügel; der Fittig; pod senco tvojih peruti, Trub.; kerubini so svoje peruti sprostrli, Dalm.; — 2) der Flügel an der Spule des Spinnrades, Cig.; — 3) der Bart an einem Schlüssel, Cig., Lašče-Erj. (Torb.); — 4) der breite Theil eines Ruders, Cig.; — prim. perot.
perutníca, f. 1) der Flügel; perutnice komu izpodrezati, jemandem die Flügel stutzen, d. i. den Muth dämpfen, Cig.; — 2) = perut 2): vreteno na kolovratu ima perutnice, jvzhŠt.; — prim. perotnica.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

perót tudi peróut -i ž perut: i gláſz nyihovi perout KŠ 1771, 782; Raſzpreſztri vö perouti KŠ 1754, 251; liki kokous ſzvoje piſcsancze pod perouti KŠ 1771, 217; vſze vküp ſzpraviti, Kak kokous, pod ſzve perouti BKM 1789, 23; vküpszprávla piscsencze pod perouti KOJ 1833, XI; i obe'zgála szi je perôti KAJ 1870, 8; pren. je neseni na perotáj vötra TA 1848, 13; ino pod nyegovimi perotami vpokoy mogli osztánoti ABC 1725, A7a; Pokri ſztvoje obrambe perotami KŠ 1754, 242; Zide vá .. zdrávje pod perotájh nyegovi KŠ 1754, 23; da i mi pod nyegovimi perotami 'zivémo KŠ 1771, 854; Da nász pode perotami tvoje ocſinszke obrambe zdr'sis KM 1783, 26; csigli v-nisterom tali neglihi pod Krisztusovi peroutai KOJ 1833, XI
perotnìca -e ž
1. perut: Krátke perotnice ne so za letanje AI 1878, 22
2. rob strehe: i poſztavo ga je na perotniczo czérkvi KŠ 1771, 175
3. del kolovrata: Csemi moski perotnice, i drügeféle potrejbne skéri narédijo KOJ 1845, 42

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

pazdiha ž, F4, ala, -alae, perút, pasdihe, peruti, peretnize; ascella, paṡdiha, pod pasdihi; axilla, -lae, pasduha, ali pasdiha
peretnica ž, F3, ala, -alae, perút, pasdihe, peruti, peretnize; phoenix, -cis, ena neṡnana tyza ... foflá s'peretnizami; pinna, -ae, enu terdu perú, ta velika perja per tyzah, ribje peretnize
perut ž, F15, ala, -alae, perút, pasdihe, peruti, peretnize; alaris, alarius, ena perút ẛholnerskiga gvanta; alatus, -a, -um, s'perutmi; alatus, s'peruti; ales, tyza, ẛlaſti te velike s'peruti ẛhivali, kokuſhi, raze, goſſy, etc:; alifer, aliger, kar peruti noſſi; alipes, kar peruti, inu nogè ima; anguis aliger, s'peruti kazha; attelabus, ena v'travi kobiliza, maizekina kobiliza, pres peruti; bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe perúti néma; concutere alas, s'perutmi pleṡketati; pennae remiges, peruti; subvolare, s'perutmi foflati; volucris, -is, ṡhivál s'peruti, katera more leitati, tyza
žolnerski prid., F13, aes militare, ẛholnerska plazha; alaris, alarius, ena perút ẛholnerskiga gvanta; auctoramentum, bortgelt, videṡh ene ſluṡhbè, inu ẛholnersku plazhilu; castra, ẛholnerṡki ſhotori, kampiszha, legar, leṡhiszhe; disciplina militaris, ẛholnerska ordunga; militaris, -re, ṡholnerṡku; primani, ty nar imenitniſhi ſveitniki per voiṡki, zhes vſe ṡholnerṡke druṡhbè; quaestor, en plazhnyk ṡholnerṡki na voiṡki; sacramentum militare, junazhka, ali ṡholnerṡka priſega; scalaris, tá kateri je is ṡholnerṡke druṡhbè; stipendium, ṡhóld, plazha, ṡholnerska plazha; succenturiare, tá praṡna meiſta dopolniti, eniga ṡholnerṡkiga kardela, teh pobytih ṡholnerjou ſhtivenîe nameſtiti; suffaraneus, -a, -um, eden kateri v'sholnerṡku kampiṡzhe ṡhitu, ali moko noſſi

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

perut -i ž perut: je bil dall duej veliki peruti tož. dv. ǀ njeh peruti im. mn. ſo te dobra, inu S. della ǀ je lahkejshi pres peruti rod. mn. letejti ǀ eny pak ſe najdeio kateri imaio peruti tož. mn. kakor Shtrauſ ǀ prezej pod peruti tož. mn. ſvoje matere ſe skrijejo ǀ kateriga ti Seraphini na ſuojh perutah mest. mn. noſio ǀ ſo pod perutami or. mn. zhloveske rokè imeli ǀ bi s' ſvojmy perutamy or. mn. ohladili te ſeshgane persy ǀ taku dolgu s'ſvojmy peruti or. mn. tepe, inu piha, dokler s'kusi to ſonzhno gorkuto tu gnesdu ſe vuname ǀ Shtorklam ja ſapovedal, de te mlade imaio tem ſtarom shpisho noſſiti, inu yh s'ſvojmy peruty or. mn. grejti ǀ je Mati tiga Nebeskiga Shenina, pod perutij or. mn. katere ſe nimaio nezh hudiga bati
peruto -a s perut: sdajzi peruta im. mn. ji vpadeio (I/2, 93) ǀ aku hozhe v'tu rumenu ſonze gledat, more ſvoje peruta tož. mn. restegnit (I/1, 106) Slovnični spol je verjetno pod vplivom → pero.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.

dolgost -i (dolgost, dolgust) samostalnik ženskega spola
1. razsežnost med skrajnima koncema česa; SODOBNA USTREZNICA: dolžina
2. človeško telo glede na rast, mere; SODOBNA USTREZNICA: postava
3. velikost trajanja v času; SODOBNA USTREZNICA: dolžina
FREKVENCA: 22 pojavitev v 6 delih
dosti1 -ih posamostaljeno
1. izraža veliko število oseb od kake celote; SODOBNA USTREZNICA: mnogi, številni
1.1 izraža veliko število oseb sploh; SODOBNA USTREZNICA: mnogi, številni
2. izraža veliko količino česa; SODOBNA USTREZNICA: dosti, veliko
3. izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča; SODOBNA USTREZNICA: dovolj, zadosti
FREKVENCA: 74 pojavitev v 22 delih
dotikati -kam/-čem nedovršni glagol
kdo/kaj; kaj, (s čim) biti, prihajati tako blizu česa, da prihaja do (bežnega) stika; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
dotikati se -kam se/-čem se nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/česa biti, prihajati tako blizu, da prihaja do (bežnega) stika; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
2. kaj; kogarod. povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati
3. kaj; česa biti, nahajati se v prostoru do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati
4. kdo; česa delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvajati si
FREKVENCA: 29 pojavitev v 6 delih
držati se -im se nedovršni glagol
1. kdo/kaj; česa biti v prostorsko neposrednem stiku s čim; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
1.1 kaj; česa biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj; SODOBNA USTREZNICA: naslanjati se
1.2 kaj; koga/česa biti pritrjen, prilepljen na čem; SODOBNA USTREZNICA: držati se
2. kdo; s prisl. določilom kraja gibati se v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: usmerjati se
3. kdo/kaj; proti komu/čemu, nad kom, s kom/čim, s prisl. določilom načina izražati, kazati svoje razpoloženje, svoj odnos do ljudi, okolja; SODOBNA USTREZNICA: obnašati se, vesti se
3.1 s samostalnikom, pridevnikom ali prislovom, z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik, pridevnik ali prislov
4. kdo/kaj; koga/česa, na kaj, po čem, (s čim), s prisl. določilom kraja pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
4.1 kdo; koga, h komu/k čemu, na koga, po kom biti prepričan, da kdo dela, uči tako, kakor je za osebek najbolje, najbolj primerno, in ravnati v skladu s tem; SODOBNA USTREZNICA: zanašati se, slediti komu
4.2 kdo; po kom pri svojem ravnanju posnemati koga; SODOBNA USTREZNICA: zgledovati se
5. kdo/kaj; koga, h komu/k čemu biti rad in večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
5.1 kdo; koga, h komu biti čustveno povezan s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
6. kdo; od koga delati, da ne prihaja do srečanj, stikov; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
6.1 kdo; od česa delati, da osebek ni deležen česa nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
Število zadetkov: 16