Tiskanje

ȃvber, m. = naplavina, rekše les, listje, pesek itd., kar voda nanese, Kot Koboridski-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

dróbən, -bna, adj. von geringem Umfange, klein, winzig; drobno zrnce, kleines Körnlein; d. pesek, feiner Sand; drobni dež, der Thauregen, Cig.; drobna pismena, die Minuskelschrift, Cig. (T.); drobno piše, er hat eine kleine Schrift; drobno blago, die Kurzware, Cig.; droben denar, Kleingeld; drobno lice, kleines, zartes Gesicht; drobna živina, kleines, schwächliches Vieh, tudi: = drobnica, das Kleinvieh; drobno gledati, kleine Augen machen; drobno šivati, fein nähen; — drobno hoditi, kleine Schritte machen; drobni koraki, Zwergschritte; — na drobno prodajati = im Kleinen (en detail), (opp. na debelo); na drobno preiskati, genau untersuchen; — drobno peti, fein, hoch singen; ima droban glas, er hat eine feine, hohe Stimme, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

dŕstəv, -stva, m. 1) der Kalkspath, krystallinischer Tropfstein, Koblja Glava (Kras)-Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — 2) der Kies (razdrobljeno kamenje, pos. pesek v čiščenje bakrene posode), Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

grjes [grjēs] samostalnik moškega spola

grob pesek, grušč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

hrę́ščati, -ím, vb. impf. krachen, knistern, schnarren, Mur., Cig., Jan., C., M.; hrast hrešči padajoč, C., Lašče-Levst. (Rok.); debeli pesek hrešči, C. (Vest.); drži ga nekaj časa in stiska, — kar kosti so hreščale, Zv.; hreščiš, kakor Vesne: tako pravijo človeku, kateri ima hud kašelj, Krn-Erj. (Torb.); — lärmen, Lašče-Erj. (Torb.); — h. v koga, in jemanden hinein reden, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ískrast, adj. 1) funkelnd: iskrasti pesek, Flittersand, Cig.; — 2) Fettaugen habend: juha je iskrasta, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

izčíniti, -čȋnim, vb. pf. (durch Reitern) reinigen, žito i., Z.; pesek i., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

kalȗparski, adj. die Formenmacher betreffend; k. pesek, der Formsand, Cig. (T.); kaluparska priprava, das Formzeug, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

kremę̑nji, adj. = kremenov: kremenji pesek, Cig.; (nam. kremenni).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

kúrtast, adj. gestutzt, Jan., C.; k. pesek, Npes.-Vraz; — stumpf, C.; k. nož, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

kvārčən, -čna, adj. Quarz-: kvarčni pesek, der Quarzsand, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ledvíčən, -čna, adj. Nieren-; ledvȋčna pečenka, der Nierenbraten, V.-Cig.; — ledvično vretence, der Lendenwirbel, Erj. (Som.); ledvični pesek, der Lendengries, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

melíniti, -ȋnim, vb. impf. zerbröckeln, C.; bik melini zemljo, wühlt auf, Notr.-Cig.; — m. se, sich bröckeln und abrutschen, Cig.; pesek se melini z brega, der Sand rieselt vom Berge, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

mę̑łka, f. pesek za malto, der Kalksand, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

mlẹ́ti, mę́ljem, vb. impf. 1) mahlen; Solnce sije, dežek gre, Malin melje brez vode, jvzhŠt.; mlena je, es ist geschehen, Cig.; — kdor prej pride, prej melje, wer zuerst kommt, mahlt zuerst; — zerreiben: barve m., Cig.; — abbröckeln: voda melje breg, das Wasser schwemmt das Ufer ab, Cig.; m. se, sich bröseln, zu Mulm werden, locker werden, Cig.; breg se melje, das Ufer wird unterspült, UčT.; zemlja, pesek, sneg se melje pod nogami, Z.; — kreisförmige Bewegungen machen: pes, tele z repom melje, C., Prip.-Mik.; — noga mi melje, der Fuß ist mir eingeschlafen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

navȃžati, -am, vb. impf. ad napeljati, navoziti; anfahren; pesek na cesto, gnoj na njivo n.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; (fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.-Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; (fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.-Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.-Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.-Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.-Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über (lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.-Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.-C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

obstáti, I. -stojím, vb. pf. 1) o. koga, sich um jemanden stellen, ihn umgeben, Jarn., Mur.; pogl. obstopiti; — 2) stehen bleiben, stille halten; krogla ne obstoji rada na mizi; pred njegovim pragom obstoji, Ravn.; zvezda nad hišo obstoji, Ravn.: in der stehenden Stellung verbleiben: mi stojimo in podperani obstojimo, ogr.-Valj. (Rad); beharren: o. do konca, Trub., Kast. i. dr.; o. v malovrednosti, v grehih, v zahvalnosti, kajk.-Valj. (Rad); ne o. dolgo v dobrem stališu, kajk.-Valj. (Rad); — bestehen, (eine Probe, eine Prüfung) aushalten: o. pri poskušnji, Cig.; o. pri izpraševanju, Vrtov.; o. na preskušnji, Cig., DZ.; neverni ne obstojijo v sodbi, ogr.-Valj. (Rad); — 3) "gestehen", Jarn., Jan.; (po nem.); — 4) vb. impf. "bestehen"; o. iz česa, o. v čem; (po nem.); — II. stȃnem, vb. pf. 1) stehen bleiben; ona obstane na mestu, Jurč.; voz obstane pred gostilnico, Erj. (Izb. sp.); pesek nju zapelja do kupa drv in ondi obstane, kajk.-Valj. (Rad); — verharren, beharren, Mur.; židovi v svoji hmanjoči i tvrdokornosti obstanejo, kajk.-Valj. (Rad); nikjer ne obstaneš, nirgends harrest du aus, Z.; — bestehen: za "soldake" (= soldate) obstanejo, sie werden bei der Assentierung tauglich befunden, ogr.-Valj. (Rad); — 2) "gestehen"; (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

obtę́žən, -žna, adj. Last-: obtę̑žni pesek, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

omíljati,* -mȋljam, vb. impf. ad omleti; 1) mahlen, Jan.; — 2) o. se, abrieseln: pesek se omilja, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

opírati 2., -pȋram, vb. impf. ad oprati; abwaschen; rudo, pesek o., Erz, Sand schlämmen, Cig.; — o. se, trinken, saufen, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

péjica, f. jama, v kateri se koplje pesek, Malhinje-Erj. (Torb.); — (pejca) die Grotte, Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

péjsek tudi péjsik -ska m pesek: Ki je vecs kak pejſzka vmourji KŠ 1754, 270; i liki je pejſzka na mourſzkom brejgi KŠ 1771, 691; tvoje Povnou'zam jaſz ſzeme, Kak I pejſzek vmorſzki vodáj BKM 1789, 38; mo'zi, ſteri je ſzvojo hi'zo na pejſzek poczimprao KŠ 1771, 23; I ſztáo ſzam na mourſzkom pejſzki KŠ 1771, 789

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pẹ́sək 1., -ska, m. der Sand; črstev kakor p. = kerngesund, Fr.-C.; droben, debel p., feinkörniger, grobkörniger Sand; kopani p., der Bergsand, Cig.; zlati p., der Goldsand, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pəsə̀k 2., -skà, m. dem. pes, das Hündchen; pésək, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pesek1 [pẹ́sǝk] samostalnik moškega spola

pesek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pesek2 [pǝsə̏k] samostalnik moškega spola

psiček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pesek -ska m pesek: on pak je kakor pejſik im. ed. ǀ Strauſſ pak ſvoje jaiza pokopà, inu skrie v' pejſik tož. ed. ǀ kadar ſleshe ſvoje jejza, taista sakople v'pejſik tož. ed. ǀ ſim shla travo pukat, inu ſim jo daiala volam, inu kojnom, kateri ſo kamen, peiſik tož. ed., inu apnu voſili ǀ niegou rod bò ugmiral Kakor ſvesde na nebu, inu peiſih tož. ed. v'mory ǀ ena barca na mory je podvershena ſtu nevarnoſtam, ter nevej ali bo na eno skalo perletela, inu ſe vbila, ali pak na peſiku mest. ed. ſe reſſula ǀ Appat Prior vsame en velik shakil, inu en maihin, yh s'peſkom or. ed. napolni

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pesek [pések] sam. m ♦ P: 16 (TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TPs 1566, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

peskov [k pések] prid. ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pomẹ́šati, -am, vb. pf. 1) mischen, mengen; pesek p. med zrnje; — med vojake se p., sich unter die Soldaten mischen; — vermischen; verwirren, durcheinander bringen; — 2) ein wenig mischen; jed, ki se kuha p.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

potǫ́čən, -čna, adj. 1) Bach-; potǫ̑čni pesek, der Flusssand, Cig. (T.); — potočna voda, das Flusswasser, Cig.; — 2) = opotočen, kugelrund, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

presẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. durch ein Sieb, einen Reiter durchlaufen lassen, durchsieben, durchschlagen; moko, pesek p.; — presejan veter, feiner, durchdringender Wind, C.; — na drobnem situ je presejan, er ist ein durchtriebener Mensch, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

sȃbra, f. = sodra 1), GBrda; — prim. it. sabbia, pesek (?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

sípək, -pka, adj. bröckelig, mulmig, Cig., Jan., DZ.; s. pesek, Glas.; sipki plaz, die Staublawine, Cig. (T.); tudi: sipȃk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

sípən, -pna, adj. = sipek, kar se siplje: rollig, Jan.; sȋpni pesek, der Triebsand, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

solobǫ̑r, -rja, m. = prod, debel pesek s kamenjem pomešan, Cerovo (GBrda)-Erj. (Torb.); — prim. labora (?).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

sŕbək, -bka, adj. rauh: srbka moka, t. j. ostra kakor pesek, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

stremen [stremẹ̑n

] samostalnik moškega spola

pesek, prod

PRIMERJAJ: skremen, stremenek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

tačkáti 2., -ȃm, vb. impf. patschen: po vodi t. kakor mlad pesek, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vȃr, m. 1) die Löthung, C., Z.; das Schweißen, Z.; — 2) das Loth (d. i. der metallische Körper, womit man löthet), Cig.; — 3) = droben pesek, ki rabi kovaču, da ž njim potresa železo, kadar je "vari", der Schweißsand, C., Notr.; — 4) der Sud, der Schwall, Jan.; — = pene od vretja, Dol.; var pobrati, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

varèž, -ę́ža, m. = droben pesek, potreben kovaču, kadar železo "vari", der Schweißsand, V.-Cig., Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zajẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad zajeti; 1) schöpfen; vodo s košem, rešetom z. = etwas Vergebliches thun, sich vergeblich abmühen, Mur., Cig., Nov.; kolesa pesek zajemajo, die Räder sinken ein, mahlen (wenn sie in tiefem Sande gehen, der über den Felgen zusammenläuft), Cig.; Je nadelana cesta, Ne zajemajo pesta, Vod. (Pes.); tudi z. se: pesto se zajemlje, Z.; — z. se, Wasser fangen, Z.; čoln se je zajemal, potoniti je nevarnost, Ravn.; — 2) umzingeln, Jan.; zveri z mrežami z., Cig.; — 3) borgen, C.; — 4) = zanimati, interessieren, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zakŕmiti 2., -im, vb. pf. 1) zu steuern anfangen: brodniki so zakrmili, Npes.-K.; — steuernd eine Richtung geben, Jan.; voz z., Polj.; za kraj z., landen, Jan.; — 2) versteuern: na pesek z., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

žarẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) glühen, Jan., Cig. (T.); solnce, pesek žari, glüht, brennt, Cig.; — strahlen, Jan.; vse iz njega žari, Lašče-Levst. (M.); — feuern (von der See), Cig. (T.); — 2) brennen (wie Brennesseln), Cig.; — = žereti 2), einen bitterscharfen, ranzigen Geschmack haben, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

žviš [žvȉš

] samostalnik moškega spola

droben pesek, ki ga nosi veter

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.