Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

aójd -a m (ọ̑)
knjiž., pri starih Grkih ljudski pesnik in pevec:
bárd -a m (ȃ)
pri Keltih ljudski pesnik in pevec: pesem starodavnih bardov
// ekspr. pesnik, v katerega delih je izražen duh naroda, gibanja: bil je bard svojega ljudstva; socialni bard
báskitaríst in bás kitaríst -a m (ȃ-ȋ)
kdor igra na baskitaro: novi album je predstavil njihov baskitarist; pevec in baskitarist ansambla
country tudi kántri -ja [kántri] m (ȃ)
zvrst popularne glasbe, ki izhaja iz tradicionalne ljudske, narodne glasbe ameriškega podeželja: poslušati country; country, gospel in blues; v prid. rabi: country pevec; country stil; country glasba
ékstra -- prid. (ẹ̑)
pog. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: kupuje same ekstra rože; ni lep, je pa ekstra; njegovo stanovanje je pa res ekstra
// s širokim pomenskim obsegom ki je zelo dobre kvalitete; izvrsten, odličen: ni ravno ekstra pevec; ekstra kakovost; hotel ekstra kategorije
// ki je samo za določen namen; poseben: za mleko ima ekstra lonce; poslali so mu ekstra sla; ekstra soba
♦ ekon. ekstra dobiček ekstra profit; ekstra dohodek dohodek, ki ga prejme gospodarska organizacija zaradi delovanja v ugodnejših pogojih, kot so normalni v njeni panogi; ekstra profit in ekstraprofit dodatni dobiček, ki nastane zaradi ugodnejših razmer, kot so normalne v panogi; prisl.: zelo ekstra se oblači; to je pa ekstra zate posebej, nalašč; misliš, da bomo zate ekstra kuhali posebej, nalašč; vsaka steklenica stoji ekstra ločeno od drugih / ekspr. ekstra fin prav posebno; sam.: za stalne goste imajo zmeraj kaj ekstra; zmeraj hoče biti nekaj ekstra
estráden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na estrada 1, 3: estradni pevec, umetnik, zvezdnik; estradna elita; estradno življenje / ekspr. estradna smetana; publ. slovenska estradna scena / estradni ansambel, orkester; estradno gledališče / nastop estradnih umetnikov
forsírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. izkazovati komu glede na druge večje ugodnosti, večjo podporo, dajati prednost: gledališče forsira izvirno dramatiko; nekaj let po vojni so forsirali bazično industrijo; pog. njega že nekaj časa zelo forsirajo / forsirati izvoz živine zelo ga pospeševati, večati / forsirati ženske v odbore zelo si prizadevati za njihov sprejem
2. pog. pretiravati v intenzivnosti, prenapenjati: forsirati trening / pevec je v višinah zelo forsiral svoj glas
♦ šah. forsirati kmeta izsiliti kmetu prosto pot; voj. forsirati reko s silo preiti branjeno reko
frazírati -am nedov. (ȋ)
1. glasb. pri izvajanju razporejati melodični tok skladbe po glasbenem smislu: pevec je lepo fraziral
2. frazariti: veliko frazira o napredku
frontman in frôntmen -a [frôntmen] m (ȏ)
najbolj izpostavljeni član glasbene skupine, navadno pevec: rokovski frontman; idejni vodja in frontman skupine
// najpomembnejši, najvplivnejši, najbolj izpostavljeni član kake skupine sploh: frontman avantgardne umetnosti; frontman politične stranke
gôspel -a m (ȏ)
moderna oblika črnske duhovne pesmi s prvinami jazza in bluesa: všeč mu je bil gospel; peti gospel; črnski gospel; koncert gospela; pevec gospela; v prid. rabi: gospel koncert; gospel zbor gospelovski zbor; gospel skupina gospelovska skupina
gúslar -ja m (ȗ)
pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudski pevec, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na gusle: slepi guslar; poslušati pesmi guslarjev
gúsle -sel ž mn. (ȗ)
pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudsko glasbilo z eno struno in močno upognjenim lokom: igrati na gusle; pevec z guslami
harmónikar -ja m (ọ́)
kdor igra (na) harmoniko: harmonikar je zaigral polko; izvrsten, odličen harmonikar; nastop harmonikarjev; prvenstvo, srečanje, tekmovanje harmonikarjev; pevec in harmonikar
híphôpar -ja m (ȋ-ȏ)
1. pevec, plesalec hiphopa: priljubljeni hiphopar; uspešen nastop hiphoparjev
2. kdor se navdušuje za hiphop: navdušeni hiphoparji
híphôper -ja m (ȋ-ȏ)
pevec, plesalec hiphopa: ameriški hiphoper; mladi hiphoperji; repar in hiphoper
hít -a m (ȋ) pog.
v določenem času najbolj uspela, popularna stvar; uspešnica: velik filmski, modni hit; plišaste igrače, ki so videti kakor žive, so bile pravi prodajni hit
// v določenem času najbolj uspelo delo, zlasti glasbeno: pevec je zapel nekaj najbolj znanih hitov; glasovati za hit / glasbeni hit; v prid. rabi: hit lestvica seznam najboljših popevk, narejen na osnovi prodanih plošč
izpéti2 -pôjem dov., izpój izpójte tudi izpôj izpôjte; izpél (ẹ́ ó)
1. prenehati peti: izpeti melodijo, pesem
// zapeti do konca: izpeti arijo; ko se ta kitica izpoje, se začne od začetka / izpeti pesem do konca
2. knjiž. izraziti svoja čustva, občutke, navadno v umetniškem delu: v romancah je izpel svoje sanje; v lesu je izpel svojo najlepšo umetnino; umrl je, preden se je mogel izpeti
3. ekspr. reči, povedati: ta vam bo izpel vse, kar ve
● nar. čuk, petelin ga je izpel po ljudskem verovanju napovedal njegovo smrt
kancóna -e ž (ọ̑)
v italijanskem okolju popevka: pevec popularnih kancon
♦ glasb. večglasna vokalna skladba lahkotnejšega značaja; lit. romanska lirska pesem v kiticah
kántávtor -ja m (ȃ-ā)
skladatelj in pevec lastne skladbe: nastop italijanskega kantavtorja
kántor -ja m (ȃ)
nekdaj pevec, ki začenja in vodi petje v cerkvi: bil je kantor in skladatelj
koncêrten -tna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na koncert: koncertna sezona; bogata koncertna turneja pianista / uspel koncertni nastop / koncertni pevec; koncertna dvorana; koncertna poslovalnica ustanova, ki organizira koncerte
♦ glasb. koncertni klavir večji klavir, ki se uporablja zlasti v koncertnih dvoranah; koncertni mojster vodja violinistov v orkestru
koríst1 -a m (ȋ)
star. zborovski pevec: solisti in koristi
kórski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na kor 1, 2: je korski pevec / zapela je z visokim korskim glasom
kultivírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. načrtno se ukvarjati s pripravo zemlje za rast rastlin: kultivirati polja; kultivirati peščeno zemljo / človek morja ne kultivira, temveč ga le izkorišča
// načrtno se ukvarjati z rastlinami, zlasti v gospodarske namene: kultivirati bombaž, pšenico; kultivirati vinsko trto / kultivirati eksotične rastline
2. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim, navadno z namenom doseči boljšo, popolnejšo obliko: pisatelj skrbno kultivira besedo; kultivirati gibe, glas
// načrtno se ukvarjati s čim sploh: kultivirati srednjeveško glasbo, zborovsko petje
// krepiti, razvijati, utrjevati: kultivirati svoje sposobnosti / kultivirati otrokov značaj
kupletíst -a m (ȋ)
pevec kupletov: pariški kupletist
labód -a m (ọ̑)
1. velika vodna ptica z zelo dolgim, gibčnim vratom: labodi plavajo po jezeru; otroci krmijo labode; bel labod
2. plavalni obroč, katerega del predstavlja labodjo glavo: otrok se uči plavati z labodom
♦ astron. Labod ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; zool. labod grbec ali nemi labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor; labod pevec s črnim, na korenu rumenim kljunom, Cygnus cygnus
metálen2 -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na metanje: metalni kiji in bumerangi; metalni stroji in topovi / metalne vaje / knjiž. metalna mreža manjša vlačilna mreža za lov rib z dna jezer, rek; metalka
2. nanašajoč se na metal2: pevec metalne skupine metalske
mikrofón -a m (ọ̑)
priprava, ki spreminja zvočne tresljaje v ustrezne električne napetosti: namestiti, postaviti, vključiti mikrofon; govoriti v mikrofon; mikrofon, ojačevalec in zvočnik / govoriti, peti po mikrofonu / pog. obvestila so dobivali po mikrofonu po zvočniku
● publ. po daljšem molku se je pevec vrnil pred mikrofon spet začel nastopati
♦ teh. grlni mikrofon ki se pritrdi ob grlo, da spreminja njegove tresljaje pri govorjenju v ustrezne električne napetosti; vsesmerni mikrofon katerega občutljivost ni odvisna od smeri zvoka
miloglásen -sna -o prid. (ā)
zastar. blagoglasen: slovenščina je miloglasen jezik / bil je prijeten družabnik in miloglasen pevec
minezénger in minezênger tudi minnesänger -ja [tretja oblika minezénger in minezênger] m (ẹ̄; ē)
lit., v nemškem okolju, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih: pesmi trubadurjev in minezengerjev
mínstrel -a m (ȋ)
lit., zlasti v angleškem okolju, v srednjem veku pesnik in pevec na plemiškem dvorcu, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na glasbilo: trubadurji in minstreli
moritáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na moritat: moritatni pevec / moritatna balada
nèkrónan -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki ni bil kronan: kronani in nekronani vladar
● ekspr. biti nekronani kralj pariške opere najboljši, najpomembnejši pevec, dirigent
nimfománka -e ž (ȃ)
ženska z bolezensko povečano spolno slo: bila je prava nimfomanka; nenasitna nimfomanka / pevec je v njej prebudil nimfomanko
občudoválka -e [opčudovau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki koga ali kaj občuduje: pevec in njegove občudovalke / opazoval je občudovalke razstavljenih slik
óperen -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na opero: operni libreto; operna arija; operna glasba / operni repertoar; operna predstava / operni ansambel, balet; operni dirigent; operni pevec / operno občinstvo / operno gledališče; publ. ljubljanska operna hiša
operéten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na opereto: operetni libreto; operetna glasba; operetne melodije / operetna predstava / operetni igralec, pevec; operetna skupina
2. publ. ki ima značilnosti, zaradi katerih ga drugi ne jemljejo resno: operetna revolucija, vlada
operíst -a m (ȋ)
zastar. operni pevec: nastop znanega operista
opléti oplévem dov., tudi oplevíte; oplél (ẹ́)
1. s puljenjem odstraniti plevel: okopati in opleti / opleti korenje / opleti grede; njivo je bilo treba pred žetvijo opleti / opleti travo na grobu; pren., ekspr. med njimi bom zasejal sovraštvo, ki ga ne bo nihče oplel
2. nepreh., pog., navadno s prislovnim določilom izraža prenehanje določenega razmerja, dejavnosti; opraviti: kot pevec si oplel / če bo videl, da se ga bojiš, si oplel; midva sva oplela; pri njej si oplel
órgličar -ja m (ọ̑)
kdor igra (na) orglice: bil je prvi orgličar, ki je nastopil s simfoničnim orkestrom; srečanje orgličarjev; pevec in orgličar
partíja2 -e ž (ȋ)
1. družabna igra, zlasti šah, kot enkratna uresničitev: igrati dve partiji / dobiti, izgubiti, prekiniti partijo / šahovska partija; partija taroka, tenisa
♦ šah. oceniti partijo določiti rezultat prekinjene partije; preigrati izgubljeno partijo ponoviti jo zlasti za vajo; konzultacijska partija pri kateri igra na vsaki strani več igralcev, ki se lahko posvetujejo med seboj
2. v meščanskem okolju oseba glede na primernost, da postane zakonski partner koga: ta fant je bil primerna partija za hčer; bila je bogata in je veljala za dobro partijo
3. pog. določena količina blaga, tovora, pošiljke: dve partiji kož sta se pokvarili; prvo partijo sadja so že dobili / raztovarjati po partijah
4. pog. delovna skupina: bil je najmlajši v partiji; partija rudarjev / delavci so odhajali na delo v partijah
● glasb. žarg. pevec je odpel svojo partijo vlogo; publ. na sliki je najbolj izrazita partija okoli oči del; hoja po težjih partijah ledenika delih, odsekih
pévček -čka m (ẹ́)
nav. ekspr. manjšalnica od pevec: mali pevčki so mu v slovo zapeli več pesmi / lovi in prodaja ptičke pevčke
pévec -vca m (ẹ́)
1. kdor poje: pevci so nenadoma utihnili / ekspr. zbor krilatih pevcev ptičev
// kdor zna peti, je nadarjen za petje: iščemo mlade pevce; že v srednji šoli je nastopal kot pevec / še on je začel peti, čeprav ni bil pevec
2. navadno s prilastkom kdor se (poklicno) ukvarja s petjem: poklic pevcev in igralcev je naporen / cerkveni, koncertni, operni, zborovski pevci; pevec popevk
3. star. pesnik: pevec balad in sonetov / ljudski pevec
♦ zool. labod pevec s črnim, na korenu rumenim kljunom, Cygnus cygnus
pokasírati -am dov. (ȋ)
pog. sprejeti denar za prodano blago: pri tej mizi natakar še ni pokasiral
// dobiti, prejeti: za svoj nastop je pevec precej pokasiral / gleda, da čim več pokasira
popévkar -ja m (ẹ̑)
pevec popevk: nastopajo znani popevkarji in instrumentalni ansambli; uspeh mladega slovenskega popevkarja
posében -bna -o prid. (ẹ̑)
1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih: to so posebni sadeži; mladiče hranijo s posebno krmo; listi so prepojeni s posebno snovjo; v prodaji so posebne znamke / roža posebnega vonja; posebna oblika česa / poseben odtenek te teorije; prihajam k vam s posebno prošnjo, željo
// ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih ljudi: težko je razumeti tako poseben značaj; spoznati je hotel tudi njegove posebne lastnosti / ima posebno držo, hojo / on je zelo poseben človek / posebnih znamenj nima
// v zvezi posebne potrebe potrebe oseb, ki po svojih lastnostih, zmožnostih odstopajo od pričakovanih in zato potrebujejo dodatno pozornost, skrb, pomoč: oseba, otrok s posebnimi potrebami
2. ki se glede na svojo vrsto pojavlja
a) drugače: obravnavati tudi posebne primere; to je posebna problematika / posebne okoliščine, razmere / posebno stanje domišljije / posebna raba besede nenavadna, neobičajna
b) razmeroma redko: uporabiti poseben izraz namesto splošnega; označil jih je s posebnimi imeni / obleka za posebne priložnosti
3. ki je samo za določen namen: odprli so poseben kinematograf; v ta namen so ustanovili poseben sklad; poslali so mu posebnega sla; vprašanje rešuje posebna komisija; posebna soba za goste / za mleko ima poseben lonec / posebni dopisnik dopisnik, poslan kam z določeno nalogo in za določen čas; imenovan je za posebnega svetovalca predsednika; prispel je posebni vlak
4. ki ni sestavni del česa drugega: poseben dodatek k plači; predavanja bodo izšla v posebni knjigi; skleniti posebno pogodbo; za gradnjo mora imeti posebno dovoljenje / uvedli so posebno štetje / posebna zgodovina / to je njihova posebna pravica / posebni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; posebna izdaja časopisa
// ki se glede na odnos koga razlikuje od drugih svoje vrste: pri tem ima on posebne interese; prišli so s posebnim namenom; za to ima svoje posebne vzroke / publ. v naši literaturi zavzema ta pisatelj posebno mesto / publ. raziskave s posebnim ozirom na praktično uporabnost
5. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima poseben dar za petje; do glasbe ima posebno strast / dajati čemu poseben poudarek; užival je poseben ugled; izkazati komu posebno čast; posvetiti posebno pozornost, skrb čemu; posebno priznanje, zaupanje / predstava je bila zanj posebno doživetje veliko, lepo
6. v nikalnih stavkih izraža omejevanje: tam posebne izbire ni bilo / ni ravno poseben lovec, pevec / z vremenom nismo imeli posebne sreče vreme ni bilo ugodno, lepo
// poudarja zanikanje: za delo nima posebne volje; sin mu ni delal posebnega veselja
♦ gastr. posebna salama salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; mat. posebno število število, ki se piše s številko; pravn. splošni in posebni del zakona; zal. posebni odtis posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji
posodíti in posóditi -im dov. (ī ọ́)
dati komu v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne: rad mi je posodil, ker sem mu zmeraj hitro vrnil; posoditi dežnik; za en dan mi posodi knjigo / društvo je posodilo dvorano za razstavo / posoditi na, za visoke obresti
● publ. igralcu je v filmu posodil glas znan pevec pel namesto njega; nar. vzhodno posoditi komu pot spremiti ga; iti za njegovim pogrebom
potováti -újem nedov. (á ȗ)
1. premikati se iz kraja v kraj, zlasti s prevoznim sredstvom: potovati po železnici, z avtomobilom, letalom; potovati v skupini; potovati peš; pren. njegove misli potujejo od spomina do spomina
// ekspr. premikati se kam sploh: kazalci potujejo od številke do številke; oblaki potujejo po nebu; steklenice potujejo po tekočem traku / sonce potuje na zahod
2. s prislovnim določilom opravljati določeno daljšo pot: koliko časa si potoval do tja; potovati okoli sveta; potovati v mesto; tokrat smo dolgo potovali; srečno potuj / potovati na počitnice; pren. pismo je potovalo dva tedna
3. prehajati, prenašati se: dražljaj potuje po živcu v možgane
● ekspr. nato je spis potoval k javnemu tožilcu je bil poslan; ekspr. potovati s prstom po zemljevidu s premikanjem prsta po njem označevati smer potovanja
♦ etn. potujemo v Beograd otroška igra s petjem, pri kateri eden od igralcev z dotikom izbere drugega igralca, da se mu pridruži
predàh -áha m (ȁ á)
1. kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: predah med govorjenjem / po kratkem predahu je pevec pel dalje
2. knjiž. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve; oddih: podaljšati, potrebovati predah / po predahu je spet lahko delal
3. knjiž. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava; premor: po nekajletnem predahu je društvo spet začelo delovati / predah med zimsko in poletno sezono so porabili za obnovo hotela / v boju za dobrine so le vmesni predahi, nikoli pa ta boj ne zamre časovni presledki
● knjiž. delati, govoriti brez predaha neprenehoma
prerodíti -ím dov., preródil (ī í)
narediti, povzročiti, da postane kaj bistveno boljše, bolj sposobno za življenje: poskušal je preroditi stari svet; pomlad je prerodila zemljo; zemlja se je prerodila; računal je, da se bo v novem kraju prerodil; bilo mu je, kakor da bi se prerodil
● ekspr. v planinah sem se kar prerodil postal bolj zdrav, se boljše počutil
prikupíti in prikúpiti -im dov. (ī ú)
1. narediti, povzročiti, da dobi kdo do koga pozitiven čustveni odnos: to ga je sošolcem še bolj prikupilo / s tem zatrdilom jim je stvar prikupil
2. dokupiti: prikupil je še njivo in gozd
rapsód -a m (ọ̑)
1. pri starih Grkih potujoči pevec ali recitator epskih pesmi: rapsod je pel Homerjevo Iliado; poslušati rapsoda
2. knjiž., navadno s prilastkom umetnik, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: imajo ga za narodovega rapsoda / ta pesnik je rapsod življenjske radosti
razíti se -ídem se dov., razšèl se razšlà se razšlò se tudi razšló se (í)
1. oditi na več strani: gledalci, ljudje so se razšli; razšli so se razočarani in utrujeni; razšla sta se brez pozdrava; množica se je hitro, molče, mrmraje razšla; razšli so se kot prijatelji / razšli se bodo na vse strani / ekspr. ostala sta sama, otroci so se razšli po svetu
2. prenehati potekati blizu skupaj, v isti smeri: na ravnini se železniška proga in cesta razideta / poti se razidejo na vse strani
3. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo, stike s kom: z njim smo se razšli zaradi različnih pogledov na življenje / s takimi nazori smo se že razšli / s poezijo se je že v mladosti razšel ne piše in ne bere več pesmi
4. publ. prenehati delovati, obstajati: zaradi nesoglasij se je društvo razšlo; ker so poslovala z izgubo, so se morala nekatera podjetja raziti
● star. dim se je hitro razšel razkadil; publ. moštvi sta se razšli z neodločenim rezultatom sta igrali neodločeno; publ. orkester in pevec sta se večkrat razšla nista bila usklajena; ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so se njihove poti razšle niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; ekspr. s fantom se je razšla ni več v ljubezenskem odnosu z njim; ekspr. po dveh letih zakona sta se razšla sta se razvezala
repertoár -ja m (ā)
1. skupek gledaliških, glasbenih del, ki se izvajajo v eni sezoni: sestavljati repertoar; uvrstiti dramo, opero v repertoar; bogat, sodoben repertoar; repertoar naših gledališč je letos zelo zanimiv / železni repertoar gledališka, glasbena dela, ki se zaradi svoje umetniške vrednosti, priljubljenosti izvajajo več sezon
● pog. dati dramo na repertoar izvajati, uprizarjati jo
// vloge, skladbe, ki jih obvlada kak igralec, glasbenik: pevec, pianist z zelo širokim repertoarjem; značilnosti igralčevega repertoarja
2. knjiž. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti; izbira: bogat repertoar izraznih sredstev / figure iz beneškega slikovnega repertoarja
3. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: bogat repertoar čustev in razpoloženj; širok repertoar možnosti
rókovski in rockovski -a -o [rókou̯ski] prid. (ọ̑)
nanašajoč se na rock: rokovski pevec; rokovska skupina / rokovska glasba
skáld -a m (ȃ)
srednjeveški nordijski ljudski pesnik in pevec: jezik starih skaldov
slovít -a -o prid., slovítejši (ȋ)
ki se mu splošno priznava velika vrednost ali veljava: slovit pevec, šahist, vojskovodja; slovita igralka, smučarka / ekspr.: slovita pesem; slovito letovišče
slúti slôvem tudi slújem nedov. (ú ó, ú) zastar.
1. sloveti: njegovo vino je slulo daleč naokrog / slul je kot dober pevec
2. zlasti pri napovedovanju imeti naslednjo vsebino, biti tak: pregovor slove: rana ura, zlata ura; naprej, je slulo povelje
sòpévec -vca m (ȍ-ẹ́)
pevec v razmerju do drugega pevca, s katerim skupaj poje: eden od pevcev vodi, sopevec mu odgovarja / bil je ljubosumen na njene sopevce pri predstavah
sòvodítelj -a m (ȍ-ȋ)
kdor je skupaj s kom voditelj česa: voditeljica je bila tokrat brez sovoditelja; sovoditelj delavnice; sovoditelj skupine za samopomoč; sovoditelj v televizijski oddaji; pevec in sovoditelj oddaje / radijski sovoditelj
šansonjêr -ja tudi šansonjé -êja m (ȇ; ẹ̑ ȇ)
pevec šansonov: koncert francoskega šansonjerja
šéstnajstléten in šestnájstléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑)
star šestnajst let: še ne šestnajstleten je postal pevec; šestnajstletno dekle
šlágerski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na šlager: šlagerska glasba / šlagerski pevec
tekstopísec -sca m (ȋ)
kdor piše besedila za različne glasbene izvajalce, besedilopisec: dober, odličen tekstopisec; pri glasbenem albumu je sodeloval kot tekstopisec; pevec in tekstopisec
trubadúr -ja m (ū)
1. v južni Franciji, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih: pesmi trubadurjev / provansalski trubadurji
2. ekspr. dvorljivec, slavilec: mladi pesnik je trubadur tega dekleta / trubadur domače pokrajine
upéti se upôjem se dov., upój se upójte se tudi upôj se upôjte se; upél se (ẹ́ ó)
1. z vajami, petjem pripraviti si, razgibati si ustrezne organe pred petjem: pevci so se pred nastopom upeli / po prvi pesmi so se upeli so začeli ubrano peti / čeprav je bilo še zgodaj, se je divji petelin že upel
2. izpopolniti se v petju: mladi pevec se je že upel
// s petjem postati skladna, ubrana celota: pevski zbor se je v štirih letih delovanja dobro, lepo upel
uspéšnica -e ž (ẹ̑)
v določenem času najbolj uspela, popularna stvar: velika filmska, modna, televizijska uspešnica; prodajna uspešnica; svetovna komercialna, tržna uspešnica / najnovejši modeli otroške konfekcije so uspešnica
// v določenem času najbolj uspelo delo, zlasti literarno, glasbeno: prebirati uspešnice; gledališka, odrska uspešnica; avtor uspešnic za odrasle, otroke; pevec starih, zimzelenih uspešnic; priredba, zbirka uspešnic / glasbena, knjižna uspešnica leta
vándrovski -a -o prid. (ā) pog.
1. ki (rad) popotuje: vandrovski človek / vandrovski nagon
2. ki opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj; potujoč: vandrovski komedijant, pevec
vokalíst -a m (ȋ)
kdor poje, navadno ob spremljavi orkestra, glasbila, pevec: instrumentalisti in vokalisti
vstopíti in vstópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑)
1. stopiti v prevozno sredstvo: potniki vstopijo v avtobus, dvigalo; vstopil je na glavni postaji; vstopiti pri sprednjih vratih
// stopiti v kaj sploh: vstopil je prvi; vstopiti skozi vrata; vstopiti v sobo; hitro, nepričakovano, oblastno vstopiti; drug za drugim so vstopili v jamo / publ. v naš zračni prostor je vstopilo tuje letalo
2. priti v kaj, v notranjost česa: mesto, kjer vstopijo v organ žile, živci / krogla je vstopila na sencih
3. postati član kake organizacije, društva: vstopiti v društvo, stranko / vstopiti v samostan postati redovnik, redovnica / vstopiti v gimnazijo začeti se šolati na gimnaziji; na univerzo je vstopil z dvajsetimi leti / vstopiti v službo zaposliti se
4. začeti peti, igrati v določenem trenutku med petjem, igranjem drugih: pevec je vstopil na dirigentov znak; na sredi skladbe vstopijo trobente
5. ekspr. začeti delovati na kakem področju: v književnost je vstopil s prvo generacijo povojnih pesnikov; vstopiti v svet politike
6. z oslabljenim pomenom začeti biti v kakem obdobju: vstopiti v novo leto / vstopiti v obdobje industrijske revolucije / vstopiti v novo življenje
// izraža začetek stanja, kot ga določa samostalnik: s tem dnem so vstopili v vojno / vstopiti v boj začeti se bojevati
● ekspr. tedaj je v njegovo življenje vstopila ona jo je spoznal in je začela vplivati na njegovo življenje
♦ alp. vstopiti v steno začeti plezalni vzpon
zabávnik -a m (ȃ)
1. časopis, revija z zabavno, razvedrilno vsebino: bere samo stripe in zabavnike
2. knjiž. kdor zabava: bil je dober pevec in zabavnik občinstva
zadóščati -am nedov. (ọ́)
1. biti v skladu s pričakovano, zahtevano količino, mero: zbrana sredstva zadoščajo za obnovo šole / za opravljanje tega dela zadoščata dva delavca
// biti v skladu s pričakovanim, zahtevanim, potrebnim sploh: oprema zadošča predpisom / samo opisovanje dejstev pisatelju ne zadošča; za nekatere plese ni potrebna glasba, zadošča topot nog / zadoščati samemu sebi
2. knjiž. zadovoljevati: domača avtomobilska industrija zadošča precejšen del potreb kupcev / pevec je v tej vlogi docela zadoščal ustrezal
zaplúnkati2 -am dov. (ȗ)
knjiž. zaigrati na plunko: pevec je za spremljavo zaplunkal
zboríst -a m (ȋ)
zborovski pevec: zboristi in solisti / operni zborist pevec v opernem zboru
zgrúditi se -im se dov. (ú ȗ)
1. zaradi slabosti, nemoči priti iz pokončnega položaja v ležečega, klečečega: opotekla se je in zgrudila; nezavesten se je zgrudil; zgruditi se na kolena; zgruditi se na tla, v naslanjač; zgruditi se kot mrtev, pokošen, ubit / zgruditi se od utrujenosti; zgruditi se pod bremenom / zgruditi se vznak pasti
● vznes. zgrudil se je v grob umrl je
2. zastar. spremeniti se v grude: prst se zgrudi
zvézdnik -a m (ẹ̑)
zelo slaven igralec ali pevec: postal je zvezdnik; v filmu nastopajo znani zvezdniki / filmski, gledališki, operni zvezdnik
// publ. zelo slavna, znana oseba, ki deluje v kaki skupini, na kakem področju: v orkestru ni bilo zvezdnikov; zvezdnik nogometnega kluba / alpinistični, košarkarski, teniški zvezdnik
žámeten -tna -o prid. (á)
1. ki je iz žameta: žameten telovnik; žametna obleka / žametna tkanina
// prevlečen, obdan z žametom: žameten naslanjač; žametna škatlica
// značilen za žamet: žameten otip, videz
2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben žametu: rastlina z žametnimi listi; žametna koža; žametne trate; pesn. žametno nebo / žameten pogled prijazen, nežen; žametne oči temne in nežne
// blagoglasen in rahlo zamolkel: pevec z žametnim glasom
3. agr., v zvezi žametna črnina trta s temno modrimi grozdi: zasaditi žametno črnino
// rdeče vino iz grozdja te trte: piti žametno črnino; merlot in žametna črnina
♦ zool. žametna pršica majhnemu pajku podoben členonožec škrlatno rdeče barve s štirimi pari nog, Trombidium
žénski -a -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na predstavnike spola, katerega značilnost je roditvena sposobnost: ženski potomci / ženski rod kake rodovine / ženski spolni organi / otroci ženskega spola / zdaj je v najlepših ženskih letih / ženske bolezni bolezni, ki so v zvezi z značilnostmi ženskega organizma, zlasti z rodili
2. nanašajoč se na ženske: zaslišal je moški in ženski glas; ženska duševnost; visoka ženska postava / ženski čevlji; ženski klobuk; ženska ročna ura / ženski oddelek v bolnišnici; ženski samostan; ženska šola / žensko dobrodelno društvo; žensko gibanje / ženska revija revija za ženska vprašanja / ženski poklic; žensko delo; žensko glasbilo / ekspr. zanima se za ženski spol, ženski svet za ženske
3. ekspr. ki se pripisuje ženskam: ženska intuicija; ženska občutljivost, opravljivost, potrpežljivost, radovednost, zvijačnost; ženska taktika; postavila mu je tipično žensko vprašanje / to darilo je preveč žensko
// tak kot pri ženskah: govoriti z ženskim glasom; ženska lepota; mehke ženske poteze obraza; njena hoja je zelo ženska; bila je blaga, vedra, najbolj ženska med vsemi
● sejati na ženski dan v sredo ali soboto; gibanje za žensko emancipacijo za pridobitev enakopravnega položaja žensk z moškimi; ekspr. delu se pozna ženska roka se pozna, da ga je opravljala, pri njem sodelovala ženska; ekspr. hiši so potrebne pridne ženske roke je potrebna gospodinja; z otroki je šla vedno na žensko stran na levo stran, polovico cerkve; star. ženska vera praznoverje; ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine; ekspr. jok je značilno žensko orožje ženske pogosto skušajo kaj doseči z jokom
♦ biol. ženska spolna celica; ženska spolna žleza; bot. ženski cvet cvet, ki ima samo pestiče; ženska rastlina rastlina z ženskimi cveti; glasb. ženski zbor zbor, sestavljen iz ženskih glasov; jezikosl. ženski priimek priimek ob imenu ženskega bitja; ženski spol; beseda pevka je ženska oblika od besede pevec; ženska sklanjatev sklanjatev samostalnikov ženskega spola; kozm. ženski parfum parfum z izrazitim, navadno cvetličnim vonjem; lit. ženska cezura cezura za nepoudarjenim zlogom; ženska rima rima, ki obsega dva zloga
žonglêr -ja m (ȇ)
1. kdor zna z izredno spretnostjo istočasno metati v zrak navadno več predmetov in jih loviti: nastop znanega žonglerja s kiji, krožniki; igra se z ljudmi kakor žongler z žogami; pren. besedni žongler
2. lit., v francoskem okolju, v srednjem veku pevec, igralec in akrobat, ki nastopa po sejmih, plemiških dvorcih: potujoči pevci in žonglerji
Število zadetkov: 79