čẹ̑st -a prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
grúda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
hrȗška -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
jêčmen -éna m (é ẹ́) 1. kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz enocvetnih klaskov, ali njeno seme: mlatiti, sejati, žeti ječmen;
mleti, phati ječmen;
pražiti ječmen za kavo / jari, ozimni ječmen 2. gnojno vnetje lojnic v veki: dela se mu ječmen;
imeti ječmen
♦ agr. dvovrstni ječmen dvovrstnik; goli ječmen ki se pri mlačvi izlušči iz pleve; bot. mišji ječmen trava z resastimi klaski, ki raste na nerodovitnih tleh, Hordeum murinum; etn. žeti ječmen po ljudskem verovanju zdraviti ječmen (v veki) z izgovarjanjem besed »ječmen žanjem« in s posnemanjem kretenj pri žetvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
jêčmen -éna m, snov. (é ẹ́)
1. mleti, phati ~; jari, ozimni ~
2. pojm. |vnetje lojnic|: Dela se mu ~; imeti ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
jéčmen, -ę́na, m. 1) die Gerste; j. phati, Gerstengraupen machen, Cig.; navadni j., gemeine Gerste (hordeum vulgare), Tuš. (R.); dvovrstni j. ali j. dvovrstnik, die zweizeilige Gerste, die Blattgerste, Cig., C.; j. šestovrstnik, die Herbstgerste, Cig.; rebrnati j., die vierzeilige Gerste, V.-Cig.; j. golec, die nackte Gerste, Cig.; ribji, resnati j., die Bartgerste, Cig.; mišji j., die Mäusegerste, Cig.; — 2) das Gerstenkorn (eine Entzündung am Augenlidrande), Cig., Jan., C., M., Kr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
ječmen m, F
9,
bryten, pytje is
jezhmena;
caelia, -ae, enu pytje s'ṡhita ſturjenu, kakòr
s'jezhmena vool;
distichum, ena neṡnana ſorta
jezhmèna;
hordearius, kateri
jezhmen lubi,ali od nîega ṡhivy;
hordeum, jezhmen;
ordeum, vel hordeum, jezhmen;
pisere, vel pisare, phati v'ſtopi,
jezhmen, ali proſſú;
polygala, -ae, vel polygalon, pimpinella, kriṡhne roṡhe ... raſte v'mei pſhenizo, ali
jezhmènom, ali nikár v naṡhi deṡheli;
spelta, -ae, perjoviza, ṡhitu
jezhmenu enaku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
komọ̑lec -lca m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
napháti -ám dov. naphánje; drugo gl. phati (á ȃ) kaj ~ seno iz senika; neobč. Veter je naphal velike zamete napihal, nanesel; pešaj. naphati kaj z/s čim ~ ograjo s prstjo nabiti; ~ kozolec s snopi napolniti, natlačitinapháti se -ám se (á ȃ) poud. |zelo se najesti|: česa ~ ~ mesa; naphati se z/s čim ~ ~ z mesom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
napháti – glej pháti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
opháti ophám dov. ophánje; drugo gl. phati (á ȃ) kaj ~ ječmen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
opháti – glej pháti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pahnīti páhnem dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
peháti1 -ȃm nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pẹ́sto -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
peštáti -ȃm nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pháti phám stil. pšèm nedov. (á ȃ, ȅ) 1. s tolčenjem odstranjevati trši ovoj žitnih zrn: phati ajdo, ječmen, proso;
phati v stopah 2. zastar. s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno; nabijati: phati zemljo 3. nar. tlačiti, polniti: phati seno za tramove phán -a -o:
tla so bila iz phane zemlje; phano proso
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pháti phám nedov. phàj phájte, -óč; phál -a, phàt, phán -a; phánje; (phàt) (á ȃ) kaj ~ ajdo; redk. ~ zemljo nabijati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pháti phám
nedov.kaj s tolčenjem odstranjevati trši ovoj žitnih zrn SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024
pháti, phȃm, pšèm, vb. impf. = 1. pehati; 1) stoßen: vol pha, Dol.-Z.; — stechen: pha me v trebuhu, Cig.; — p. se, aufstoßen: jed se mi pha, die Speisen stoßen mir auf, Cig.; — 2) plagen: kašelj me pše, C.; trešljika me pše, vzhŠt.-C.; — 3) stampfen: proso, ječmen p., die Hirse, die Gerste zu Grütze, zu Graupen stampfen; olje p., Öl schlagen (= durch Stampfen gewinnen), Cig.; rudo p., Erz pochen, Cig.; — 4) stopfen, vzhŠt.; S kocmovjem ladjo pšem, Danj. (Posv. p.); praes. tudi: phèm, Cig., Štrek.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
phati nedov., pisere, vel pisare, phati v'ſtopi, jezhmen, ali proſſú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
phati ► pˈxat pˈxen nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prosó -á s, daj., mest. ed. prôsu in prósu (ọ̑) enoletna kulturna rastlina, katere lat je sestavljen iz pecljatih klaskov, ali njeno seme: sejati, žeti proso;
phati, tolči proso;
ptiči so pozobali proso;
bil je kot strašilo v prosu;
živi brez skrbi kot vrabec v prosu
♦ agr. meti proso
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
prosó -á s, daj., mest. ed. prôsu/prósu snov. (ọ̑ ȃ) meti, phati ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
proso s, F
4,
loba, -ae, en klas, kakòr na arṡhi inu takeſhnimu ſjanîu,
proſſú s'Indie v'Laṡhko Deṡhelo parneſſenu;
milium, -lÿ, vel millium, proſſú, [str. 136a ];
milium. hirsch,
proſsu [str. 258a ];
pisere, vel pisare, phati v'ſtopi, jezhmen, ali
proſſú
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: proso s, lithospermium, -ii tizhje
prosú Scopoli
[442: Lithospermum. Carniol. Titsha broſu; v seznamu Nom. Carn. Titscha broſu]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pšȃj, m. der Stampfklotz, der Stampfer, Jan., Raič (Let.), Zora; der Pressstößel: s pšajem tropine v prešo tlačijo, jvzhŠt.; der Mörserstößel, C.; — prim. phati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pšéno -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
spháti – glej pháti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
stópa1 -e ž (ọ́) nav. mn. navadno lesena priprava, v kateri se s tolčenjem odstranjuje trši ovoj žitnih zrn: stope gredo, topotajo;
voda žene stope;
prinesti proso v stope;
luščiti, phati ajdo, ječmen v stopah / stope se dvigajo in spuščajo, enakomerno udarjajo; konica stope; noge ima težke kot stope / nožna, ročna stopa; pren., ekspr. dati tekst v stope jezikovnih strokovnjakov // navadno lesena priprava za drobljenje trdih snovi sploh: v stopah so drobili želod; stope za čreslo, mak, rudo
♦ usnj. priprava za mastno strojenje, mehčanje kož
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
stópa -e ž (ọ́) ~e topotajo; phati ajdo v ~ah; nožna, ročna ~; ~e za rudo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
stopa ž, F
3,
malleatorium, ſtopa;
pisere, vel pisare, phati
v'ſtopi, jezhmen, ali proſſú;
pistrinum, -ni, ſtopa na meiſti malina, po ſtari navadi;
prim. stope
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
štémpelj -plja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tláčiti -im
nedov.1.
kaj povzročati, da kaj zaradi pritiska zavzema manjši prostor 2.
kaj s prislovnim določilom s silo spravljati kaj kam, navadno brez reda 3.
koga ekspr. povzročati, da je množica ljudi stisnjena na kakem prostoru SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024
zapȁh -áha m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
zapháti – glej pháti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.