cẹ̑v, -ȋ, f. die Röhre; pipna c., das Tabakpfeifenrohr; strelna c., die Blitzröhre, Sen. (Fiz.); — die Weberspule, Cig., Jan., Bolc-Erj. (Torb.); — = piščal, das Wadenbein, Cig., C.; — der Federkiel, Cig. (T.); — das Gefäß (zool., bot.): krvne cevi, Blutgefäße, Cig. (T.); smolna c., der Harzgang, Tuš. (B.).
naučíti, -ím, vb. pf. erlernen machen, mit Erfolg lehren; n. dečka na piščal piskati; n. otroka moliti; n. koga pesem, molitev; n. koga raznih umetnij, lepega vedenja; — n. se, erlernen; n. se plesati, koše plesti; n. se krotkosti in ponižnosti; n. se toliko, kolikor je treba; n. se pesem (namr. peti).
pȋska, f. 1) das Pfeifen, kajk.-Valj. (Rad); — 2) die Heiserkeit, C.; — 3) = piščal, die Pfeife, KrGora.
pȋskał, f. = piščal, Rož.-Kres.
pískalica, f. 1) = piščal, die Pfeife, Ip.-Erj. (Torb.); — 2) die Schlüsselblume (primula acaulis), Polj.
píšča 2., f. = piščal, die Pfeife, Ip.-Erj. (Torb.).
piščȃł, -li, f. 1) die Pfeife (ein Tonwerkzeug); p. z jezikom (jezičkom), die Zungenpfeife, Cig., Sen. (Fiz.); ustnična p., die Lippenpfeife, Sen. (Fiz.); parna p., die Dampfpfeife, DZ.; — die Flöte, Mur.; — tudi: pȋščal, Ig (Dol.), jvzhŠt.; — 2) das Wadenbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
piščȃla, f. = piščal 1), Mur., Cig.; pȋščala, jvzhŠt.
piščȃłka, f. dem. piščal, das Pfeifchen, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); tudi: pȋščalka, Gor., Ig (Dol.).
píščẹł, -li, f. = piščal, Cig., Jan., Dol.; pȋščẹł, Gor.-Valj. (Rad).
pȋšəv, -švi, f., Ip.-Erj. (Torb.); pogl. piščel, piščal.
pokǫ̑nčnica, f. = pokončna piščal s pilkom, Cig.
postránski, adj. 1) an der Seite befindlich, Seiten-; — p. otrok, das Seitenkind, ein uneheliches Kind; postransko shajanje, heimliche Zusammenkünfte, Levst. (Rok.); p. dediči, die Lateralerben, Cig.; — postranska piščal, die Querflöte, Guts., Cig.; — 2) Neben-, accessorisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; postranski dohodki, Nebeneinkünfte, Accidenzien, Cig.; p. razlogi, Nebengründe, Cig. (T.).
prevpívati, -am, vb. impf. = prevpijati, Z.; — piščal se prevpiva (gibt einen hohen, schrillen Ton von sich), Z.
sopẹ̑la, f. = piščal, C., Z.
sópsti, sópem, vb. impf. vernehmlich athmen; težko s., schweren Athem haben; keuchen, Cig.; s. na koga, jemanden ankeuchen, Cig.; — s. na piščal, die Flöte blasen, C.; — schnauben, Mur.; Le turški konji tak sopo, Npes.-K.
umájiti, -im, vb. pf. losschälen: u. piščal, aus losgelöster Weidenrinde eine Hirtenpfeife machen, Mik.
zafȗčkati, -am, vb. pf. = zažvižgati, jvzhŠt.; = zapiskati: na piščal z., Dol.; — = zapraviti, Z., Št.
zapískati, -skam, -ščem, vb. pf. 1) auf einer Pfeife, Flöte u. dgl. zu spielen anfangen; etwas aufspielen; prime srebrno piščal in zapišče, Jurč.; — 2) durch Pfeifen verlieren, Cig.