píš -a m (ȋ) kratkotrajen, navadno oster, močen veter: piš nastane, poneha, utihne; jesenski, večerni piš; lahen, ekspr. leden piš; kakor piš je šla novica od hiše do hiše / smreke so se zibale v pišu
// pihanje: piš burje, vetra; pren., ekspr. piš kuge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

zgíbanje2 -a s (ī) glagolnik od zgibati2: zgibanje zaves ob pišu vetra / poskočna glasba za zgibanje ljudi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.