abecéda -e ž (ẹ̑) 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet;
klicati dijake po abecedi;
urediti po abecedi;
pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo;
č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati;
spoznati abecedo medicine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
bíten1 -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bit1: nakup 64-bitnega procesorja;
32-bitna programska oprema // v zvezi bitna slika slika, sestavljena iz posameznih pik, ki so urejene v vrstice in stolpce: izpis, obdelava, tiskanje bitnih slik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
bôlšji -a -e [bou̯šji] (ȏ) pridevnik od bolha: bolšji pik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
bonitéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na boniteto: bonitetna kartica;
zbiranje, unovčevanje bonitetnih pik, točk / bonitetni podatki; bonitetni razred; bonitetni sistem; bonitetna agencija ali hiša ustanova, ki ocenjuje, presoja plačilno sposobnost, zanesljivost zlasti bank, držav; bonitetna ocena; bonitetno obdobje, poročilo / bonitetni razred zemljišča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
cecé -- v prid. rabi (ẹ̑) v zvezah muha cece in cece muha žuželka, ki prenaša povzročitelja spalne bolezni: pik muhe cece;
bal se je cece muh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
čebélji -a -e [čebelji in čəbelji] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na čebele: čebelji pik / čebelji roj; čebelja zalega / čebelji med, vosek
♦ čeb. čebelja družina biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
gádji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na gade: gadji pik;
gadji strup
● bibl. gadja zalega hudobni, ničvredni ljudje; prisl.: po gadje se zvijati; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
jézerka1 in jezérka in jezêrka -e ž (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) zool. velika postrv brez rdečih pik; jezerska postrv1:
jezerka iz Bohinjskega jezera
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
jézerski1 tudi jezérski tudi jezêrski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) nanašajoč se na jezero, vodo: jezerska gladina;
jezersko dno / jezerske usedline / jezerske ribe, školjke
♦ zool. jezerska postrv velika postrv brez rdečih pik, Salmo trutta lacustris
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
káčji -a -e prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kače: kačji pik, ugriz;
kačji rep / kačje sikanje / hud kačji strup / kačji lev / našel je kačje gnezdo / kačji samec / ekspr. oklenila se ga je s prav kačjo gibčnostjo / slabš. ošinil ga je s kačjim pogledom 2. v zvezi kačji pastir velika žuželka z dvema paroma dolgih ozkih kril in vitkim členastim zadkom: nad vodo se spreletavajo živobarvni kačji pastirji;
kačji pastir z zelenimi prozornimi krili;
ličinka kačjega pastirja
● ekspr. ima kačji jezik je zelo odrezav, piker; nar. kačji les grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; pog., šalj. kačja slina žganje
♦ bot. kačji jezik praprot vlažnih travnikov s samo enim listom, Ophioglossumkáčje prisl.:
(po) kačje se zvijati; kačje marogast; kačje zvita ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
kárta2 -e ž (ȃ) 1. manjši kos trdega papirja z natisnjenimi znaki ali figurami, ki se uporablja pri nekaterih družabnih igrah: razdeliti karte;
vzeti karto s kupa;
karta visoke vrednosti;
kup kart;
trik s kartami / hazardna igra s kartami / položiti karte na mizo / mešati karte / pog. metati karte kartati / dobre karte s katerimi je mogoče dobro igrati, zmagati; močna karta visoke vrednosti, ki daje možnost vzetka / pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kartanju / igrati (na) karte / igralna karta
♦ igr. izigrati karto dati, položiti določeno karto, ko je igralec na vrsti; kupiti karto dobiti, vzeti jo po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno; polagati (si) karte igrati igro s kartami za enega igralca; založiti karto uvrstiti določeno karto v skupino dobljenih kart; francoske karte katerih barve so karo, križ, pik in srce; mrtva karta ki se pri igri ne uporabi; tarok karte ki se uporabljajo pri igranju taroka; tarot karte snopič igralnih kart, ki se uporablja za vedeževanje2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: to je naša zadnja karta;
imeti močne karte v rokah prepričljive dokaze za kaj / igrali, stavili so na napačno karto / publ., z oslabljenim pomenom igrati na karto ekstremizma
● ekspr. odkriti (svoje) karte povedati, izdati svoje namene; ekspr. igrati z odprtimi kartami jasno, odkrito kazati svoje namene; ekspr. hišica iz kart kar je krhko, neuresničljivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
kóbra -e ž (ọ̑) velika, zelo strupena azijska kača: pik kobre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
komárjev -a -o prid. (á) nanašajoč se na komarje: komarjeve ličinke / komarjev pik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
komárji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na komarje: komarja samica / komarji pik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
krajšáven -vna -o prid. (ȃ) jezikosl. nanašajoč se na krajšavo: za kraticami, formulami in simboli ni krajšavnih pik;
krajšavna razvezava / krajšavni slovar slovar, ki vsebuje krajšave in njihove razvezave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
mádež -a m (ȃ) 1. umazano mesto, umazanija na čem: na obleki se mi je napravil velik madež;
odstraniti madeže s tapet;
krvni madež;
madež od olja;
madež na obleki / čistiti madeže z bencinom, s toplo vodo; sredstvo za čiščenje madežev odstranjevanje / na morju so se pojavili veliki oljni madeži / obraz brez madeža peg, črnih pik; pren. očistiti ekonomske odnose fevdalnih madežev 2. nav. ekspr. kar dela kaj moralno, nravno slabše: biti brez madeža;
oprati s svojega imena madež;
očitek je vrgel grd madež nanj;
to je bil madež v njenem značaju
♦ fot. napaka na fotografskih izdelkih zaradi nepazljivega ali nečistega dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
mámba -e ž (ȃ) zool. dolga in zelo strupena afriška kača, Dendroaspis: pik mambe / zelena mamba / pog. pijan je kot mamba zelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
modrásov -a -o prid. (á) nanašajoč se na modrase: modrasova glava / modrasov pik
● nar. zahodno modrasov hlapec kačji pastir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
Mórsejev -a -o prid. (ọ̑) elektr., v zvezah: Morsejev brzojav brzojav, pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah;
Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
moskít -a m (ȋ) komar, ki živi v južnih, zlasti tropskih krajih: odganjati moskite;
pik moskita;
mreža proti moskitom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
múšji -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na muhe: mušji iztrebki;
mušje noge / mušji pik / zavarovati se z mušjo mrežo
♦ bot. mušji les tropsko drevo, katerega les vsebuje posebno grenko snov; kvasija; šport. mušja kategorija najnižja kategorija težkoatletov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
opikljáti -ám dov. (á ȃ) narediti, da je na čem kaka snov v obliki pik, pikic: z lepilom namazano brado opikljati s kosmiči preje opiklján -a -o:
z mušjimi iztrebki opikljana slika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
ósji in ôsji -a -e prid. (ọ̑; ȏ) nanašajoč se na ose: osji pik;
uničiti osje gnezdo
● ekspr. dregniti v osje gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
pick-up in pickup -a [pík-áp] m (ȋ-ȃ) 1. poltovorno osebno vozilo z odprtim tovornim prostorom: velik pick-up;
pick-up s štirikolesnim pogonom;
prekupčevalec s pick-upi;
predelava vozila v pick-up;
kolesa za pick-up / terenski pick-up; dostavnik pick-up / poltovornjak, vozilo pick-up 2. priprava za ojačevanje zvoka, ki se pritrdi na akustično brenkalo ali godalo: izum mikrofona in električnega pick-upa;
v prid. rabi: pick-up mikrofon;
pick-up vozilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
pík1 -a m (ȋ) glagolnik od pičiti: čebelji, gadji, kačji, osji pik / bolšji, komarjev pik / pik igle // pičeno mesto na telesu: po nogi je imel polno bolšjih pikov / čebelji pik ga je srbel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
pík2 -a m (ȋ) igralna karta z enim ali več znaki v obliki lista: imel je nekaj križev in dva pika;
v prid. rabi: pik kralj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
pìk3 medm. (ȉ) posnema odsekan glas pri udarcu, trku ob trdo snov: priletela bo krogla in pik / pik, pik, pik, kljuvajo sinice zrnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
píka -e ž (í) 1. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: po koži so se mu naredile rdeče pike;
iz letala so bili ljudje videti kot majhne pike / bele pike na dominah; nosi belo ruto z velikimi pikami // v zvezi slikovna pika najmanjša grafična enota zaslona, ki ima svojo barvo in svetlost; slikovna točka: kamera z ločljivostjo pet milijonov slikovnih pik 2. jezikosl. grafično znamenje kot sestavina nekaterih črk, številk: narediti, postaviti piko na i;
okrajšati besedo s piko;
označiti vrstilni števnik s piko / označiti elipso, krajšanje s tremi pikami // ločilo, ki označuje konec pripovednega stavka: na koncu stavka je pozabil narediti piko 3. roževinasta obloga na sprednjem delu jezika pri perutnini, navadno zaradi pomanjkanja vitaminov: odreti kokoši piko // pog., navadno v zvezi pika na jeziku boleče mesto na jeziku v obliki majhne bele lise: dobiti, imeti piko na jeziku 4. nav. mn., pog. točka: tekmec je dobil, ima deset pik več;
boriti se za pike / kupovati blago, živila na pike 5. ekspr. zelo majhna količina: tudi pike več ti ne dam / za piko je manjkalo, da ga ni povozil zelo malo// v prislovni rabi, v zvezi do pike izraža najvišjo možno mero, stopnjo: vse do pike je res, kar pravim; do pike je uganil, kako bo stvar potekala / do pike tako je bilo natanko tako; od pike do pike je povedal vse6. v členkovni rabi, v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: delal bo, pa pika;
tako bo, kot pravim, in pika
● šport. žarg. delati pike padati pri smučanju; ekspr. imeti piko na koga, jemati koga na piko, imeti koga na piki imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. napraviti, narediti, postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; ekspr. daj mu malo potice, da si bo piko odrl da mu bo želja po njej vsaj delno izpolnjena; ekspr. mušje pike na steklu mušji iztrebki; ekspr. tepec je, pa pika izraža podkrepitev trditve
♦ glasb. pika znamenje na desni strani note, ki podaljšuje njeno trajanje za polovico; jezikosl. pika znamenje pod samoglasnikom za označevanje ožine; kozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; mat. pika znak za množenje; decimalna pika ki loči enice od desetin; šol. pika enota za določitev ocene; tisk. rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
píkčast -a -o prid. (ī) 1. ki ima pike: pikčast ptič;
pikčasta ruta, srajca;
belo pikčasta bluza;
ekspr. nebo je bilo pikčasto od zvezd / ekspr. od bolh je bil ves pikčast po vratu opikan2. ki je iz pik: pikčasta črta
♦ zool. pikčasto oko preprosto oko nekaterih žuželk z vidnimi čutnicami ob dnu kožne jamicepíkčasto prisl.:
pikčasto nanašati barve na platno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
píkov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pik2: pikov as / ogledalo pikove oblike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
pìk pòk medm. (ȉ, ȍ) posnema glasove pri udarjanju s cepcem, bičem: pastir šviga z bičem, da poka: pik pok;
pik pok, se oglaša s skednja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
pipálka -e ž (ȃ) zool. organ pajkovcev in nekaterih žuželk za pik, ugriz ali za tipanje, vohanje: velike pipalke / sprednje in zadnje pipalke pajkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
pointilizem -zma [poantilízəm] m (ī) um. likovno izražanje z nanašanjem čiste barve na platno v obliki drobnih pik: predstavniki pointilizma;
vpliv pointilizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
ropotáča -e ž (á) raglja: otroci z ropotačami v rokah
● star. pik ropotače klopotače
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
rusíca in rúsica -e ž (í; ȗ) nar. mravlja rdeče barve, ki ima želo; rosica2:
pik rusice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
rúska -e ž (ȗ) nar. 1. mravlja rdeče barve, ki ima želo; rosica2:
pik ruske 2. večja sladkovodna riba z majhnimi zlato zelenkastimi luskami in zaokroženimi plavutmi; linj: debele ruske
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
smŕten -tna -o prid. (ȓ) 1. nanašajoč se na smrt: iz bolnikovih ust je prihajalo smrtno hropenje / smrtni pot pot pri smrtnem boju ali zelo velikem strahu; smrtna bridkost tesnoba, trpljenje ob umiranju / smrtni boj umiranje, agonija / kačji pik je lahko smrten; smrtna doza strupa; smrtna rana; opekline so bile smrtne / povečalo se je število nesreč s smrtnim izidom; ob novih zdravilih so smrtni primeri zelo redki; vojna je zahtevala veliko smrtnih žrtev / zgodila se je smrtna nesreča; rešiti človeka iz smrtne nevarnosti; pren., ekspr. zadati kolonializmu smrtni udarec // knjiž. umrljiv: vsi smo smrtni 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: povsod je bila smrtna tišina;
smrtna utrujenost;
oči so se mu zabliskale v smrtnem sovraštvu
● avt. žarg. smrtni sedež sedež poleg šoferja v osebnem avtomobilu; ležati na smrtni postelji umirati; ekspr. prišla je njegova smrtna ura umrl je; ekspr. spati smrtno spanje biti mrtev
♦ biol. smrtni gen gen, ki povzroči smrt organizma, še preden je ta zrel za razmnoževanje; letalni gen; pravn. smrtna kazen kazen, pri kateri se obsojenec kaznuje s smrtjo; smrtna obsodba; rel. smrtni greh kršitev božje postave v veliki stvari z jasnim spoznanjem in popolnim privoljenjem; šport. smrtni skok premet prosto, zlasti z višine; smrtni zavoj lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalka, zelo nagnjena nazaj, drsa v velikem loku na eni nogi okoli drsalca, ki jo drži za rokosmŕtno prisl.:
pri delu se je smrtno ponesrečil; smrtno se prestrašiti; smrtno užaliti koga; biti smrtno bled; rana je bila smrtno nevarna; smrtno resen obraz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
sršénji -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sršene: sršenji pik;
uničiti sršenje gnezdo / sršenji roj
● ekspr. dregniti v sršenje gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje; ekspr. priti v sršenje gnezdo med nezadovoljne, razdražene ljudi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
steníčji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na stenice: steničji pik / ploščato steničje telo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
strupenják -a m (á) 1. knjiž. strupena žival, navadno kača: pod kamnom je bil strupenjak;
pik strupenjakov 2. ekspr. hudoben, zloben človek: boj se tega strupenjaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
škorpijónov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škorpijone: škorpijonov pik
● namazati rano s škorpijonovim oljem nekdaj z oljem, v katero so bili namočeni škorpijoni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
tréf -a m (ẹ̑) zastar. igralna karta z enim ali več znaki v obliki križa; križ: pik in tref
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
ugríz -a m (ȋ) 1. glagolnik od ugrizniti: začutila je ugriz v nogo;
žival se z ugrizom brani;
kačji, mišji ugriz;
ugriz steklega psa;
rana od ugriza 2. rana, poškodba, povzročena z zasaditvijo zob v kaj in njihovega stiska: globok, nevaren ugriz;
ugrizi in modrice / ugriz bolhe pik// sled, odtis zob: na roki je še viden ugriz zob
♦ vet. škarjasti ugriz ugriz škarjastega zobovja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
zagôvor -a m (ȏ) govor, izjava, s katerim se kdo ali kaj zagovarja, zagovoria) zagovor je trajal eno uro;
pripraviti se na zagovor;
zagovor pred sodiščem;
imeti pravico do zagovora / povedati kaj v zagovor koga / napisati, sestaviti zagovor / izpodbijati zagovor / pravni zagovor / zagovor obtoženca b) zagovor dela, naloge pred komisijo;
zagovor disertacije c) po ljudskem verovanju: zdraviti z zagovori;
zagovor bolnika, otekline;
zagovor zoper kačji pik / izgovarjati zagovor
● knjiž. napisati zagovor kratek sestavek za knjižnim besedilom, ki govori o njem in njegovem piscu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
zarêči -rêčem dov., tudi zarekó; zarêci zarecíte; zarékel zarêkla (é) po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način pozdraviti ali skušati pozdraviti kaj; zagovoriti: zna zareči kačji pik // z besedami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: pri rojstvu mu je zarekla / ni je mogel pozabiti, zarekla mu je zarêči se
1. nehote reči, kar se ne namerava: zarekel se je in mu izdal skrivnost; v naglici se mu je zareklo
// pomotoma reči kako besedo namesto druge: govoril je gladko, samo enkrat se mu je zareklo; oprostite, zareklo se mi je
2. ekspr. odločno izraziti svojo odločitev, sklep glede česa: zarekel se je, da jo bo dobil; zarekel se je, da jim ne bo povedal
● ekspr. danes so se vsi zarekli proti meni mi nasprotujejo, me onemogočajo
zarečèn -êna -o:
zarečena živina
● zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
žužélčji -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žuželke: žuželčji pik;
žuželčja jajčeca;
žuželčja krila / žuželčji strup / žuželčji rovi
♦ zool. žuželčja država združba žuželk z oblikovno različnimi osebki, od katerih vsak opravlja določeno delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.