Tiskanje

bẹljȃva, f. 1) das Weiß, die weiße Farbe, Cig., Jan., Mik.; Vaša hvala je 'zgubljena, Vaša b'ljava zatopljena, Vod. (Pes.); zid beljavo izgublja, die Wand weißt ab, Cig.; — 2) das Splintholz; — 3) der zuerst abgezogene Brantwein, Šol.; "žganje od prvega teku", Pirc; zdaj še beljava teče, Z.; — 4) svinčena b. = svinčena bel, C.; — 5) das Bleichen, die Bleiche, Cig.; pri beljavi se platno lehko pokvari, Gor.; — 6) das Tünchen, Cig.; danes imamo beljavo, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

br̀st, bŕsta, brstà, m. 1) die Baumknospe; cvetni, listni b., die Blüten-, die Blattknospe, Tuš. (B.); — 2) der Trieb; b. pognati, Dalm.; coll. die Triebe: obrezani mladi pritlikavci veliko novega brsta poženejo, Pirc; deblom veje odžagati, brst oklestiti in ga v butarice podelati, Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); brsta je zagrabil in ga na ogenj nese, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cẹ̑p, m. 1) die Spalte, der Spalt, Mur., Cig.; oje se je v cepu strlo, Z.; — = precep, die Klemme, Trub.; — 2) (eig. der durch Spalten entstandene Theil): der Schaft eines Seiles: vrv v štiri cepe, ein vierschaftiges Seil, Z.; prim. pramen; — v dva cepa se majati, nach rechts und links schwanken, Z.; v dva cepa hoditi, wackelnd einhergehen, C.; z bičem pokati v dva cepa, nach rechts und links, Zora; žvižgati v dva cepa, zweistimmig pfeifen, Z., LjZv.; v dva cepa govoriti, zweideutige Reden führen, Jap. (Prid.); — 3) das Pfropfreis, Jarn., Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.); — das Gepfropfte, die Pfropfung: cep obvarovati moče, suše, Pirc; — 4) der Dreschflegel, udariti koga s cepom; — pl. cepi, der Drischel (Klöppel sammt Handhabe), Habd., Guts., Jarn.; tudi cẹpjȇ, gen. -pí in -póv, Erj. (Torb. = Let. 1883, 249.); prim. cepe.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cẹ́piti, -im, vb. impf. 1) spalten: drva c., Holz spalten; luč c., Lichtspäne reißen, Z.; škrilje c., Schiefersteine abblättern, Cig.; c. se, sich spalten, sich fasern: nohet se cepi, zobje na glavniku se cepijo; Cesarski Graben se cepi od Ljubljanice, zweigt sich ab, Levst. (Močv.); glasove c., die Stimmen zersplittern; glasovi se cepijo, die Stimmen zersplittern sich (bei einer Abstimmung), nk.; — 2) pfropfen; v sklad c., in den Spalt pfropfen, Cig., Pirc, Vrtovec-M.; v zarezo ali žleb c., in die Kerbe, Cig.; s priklado c., an die Seite, Z.; z nakladom c., copulieren, Cig.; z nasadom c. (= s cevko c., Z.), pfeifeln, in Gestalt eines Röhrchens pfropfen, Cig.; za kožo (lub) c., zwischen Holz und Rinde, Cig.; v kožo (lub) c., äugeln, oculieren, Cig.; = c. s popkom, Tuš. (B.); c. hruško, črešnjo; cepljeno sadno drevje, veredelte Obstbäume; — 3) impfen, einimpfen; c. komu koze, Cig.; — 4) cepljen, berauscht, Dict., Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cẹ́pljenəc, -nca, m. 1) = cepljenica, C., Z.; pri povijanju cepljenca se mora dobro gledati, da se cepič ne premakne, Pirc; — 2) der Geimpfte, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dołgonòs, -nǫ́sa, m. = dolgonosek, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

gnojíti, -ím, vb. impf. 1) düngen; njivo g.; g. drevju, Pirc; — 2) g. se, eitern; rana se gnoji.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

grámpast, adj. 1) voll Satz, Cig.; — 2) rauh, uneben, Jan.; grampasta skorja, cesta, M., C.; grampasta zemlja, klümperig, knollig, steinig, C., Pirc; pren. = robat, telebast, Slom.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

gȗmba, f. 1) = gumb, BlKr., M., Slom.-C.; — 2) smolikasta gumba na drevesu, Pirc, Mur., C.; pogl. gumpa.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

izboháti, -ȃm, vb. pf. entzweiquetschen: izbohane marelice, češplje, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

izpáriti, -pȃrim, vb. pf. ausdünsten, ausdämpfen, verdämpfen, Mur., Cig. (T.); i. se, verdampfen, Cig. (T.); muzga po drevesu se zadosti izpari, (sp-) Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

iztláčiti, -tlȃčim, vb. pf. durch Pressen, Drücken herausbringen, erpressen, auspressen; i. mošt iz sadja, Pirc; — solze i., Thränen erzwingen, C.; težko i. kako besedo iz koga, jvzhŠt.; mit dem Treten (z. B. der Trauben) fertig werden: vse grozdje smo iztlačili.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

jedràt, -áta, adj. großkernig, kernig, Cig., C.; če žlahtnejši je sad, menj jedrate so njegove peške, Pirc; — pren. jedrat odgovor, bündige Antwort, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

kmę̑tiški, adj. = kmetski, Bauern-, bäuerlich; k. stan, der Bauernstand, Mur.; kmetiško delo, Dict.; kmetiški ljudje, Slom., Levst. (Zb. sp.); kmetiški gospodarji, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

konópən, -pna, adj. Hanf-, Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.; konopno ličje, Pirc; konopna zrna, Tuš. (R.); konopno platno, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

kostenȋčevje, n. die Rainweide (ligustrum), Dict.; živa meja iz kosteničevja, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

koščíca, f. 1) das Beinchen; slušne koščice, die Gehörknöchelchen, Erj. (Som.); — der Beinsplitter; s koščico se zadaviti; — ribja k., die Gräte, Zilj.-Jarn. (Rok.), Jan.; — = kocka, der Würfel, Rez.-C.; — 2) der Obststein; slive s koščicami vred jesti: sadne peške in koščice, Pirc; — der Kürbiskern, C.; — 3) der Merk (sium), Cig., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

kozár 2., -rja, m. = kozulj, ein kleines Gefäß aus Baumrinde, V.-Cig., C.; iz smrekove kože kozar narediti, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

kǫ́ža, f. die (animalische) Haut; iz kože dejati, abhäuten; za kožo mu gre, es gilt seine Haut, es handelt sich um sein Leben; svojo kožo braniti, sein Leben vertheidigen; nihče mu ne more do kože, es kann ihm niemand beikommen, C.; komu za kožo priti, jemandem an den Leib kommen, Cig.; denarje za kožo imeti, ein Knauser sein, M.; debelo kožo imeti, wenig empfindlich sein; dobre kože biti, gut wohlgenährt aussehen, C.; hude kože biti, schlecht aussehen, C.; — die glatte Pflanzenhaut, Pflanzen-, Baumrinde; čebulova k., die Zwiebelhaut; jabolčna k., die Aepfelschale; za kožo cepiti, zwischen Holz und Rinde pfropfen, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

kožę̑lj, m. 1) derjenige Theil des Spinnrockens, an welchem das Spinnhaar befestigt wird, der Rockenstock; na preslici je koželj in na koželju je kodelja, C.; k., palica s tremi ali štirimi vejami, na katero se natakne kodelja, Dol.; — črez en koželj debeli divjaki, Pirc; — 2) die eiserne Achse, um welche sich der obere Mühlstein bewegt, das Mühleisen, V.-Cig., Dol.; — 3) der Kegel (češ.), DZ.; — 4) die Blütenspindel, Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

kréhəlj 2., -hlja, m. = kreha, die Kriechpflaume, die Krieche (prunus insititia), Cig., Kras-Erj. (Torb.), Štrek.; v krehelj marelico cepiti, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

lȋčje, n. 1) der Bast; konopno, lipovo l., Pirc; od lipovega ličja plašč, Jurč.; — 2) die Brechacheln beim Flachs, Šmartno pri Litiji-Štrek. (LjZv.); — 3) gespaltene Weiden-, Birkenruthen zum Binden (z. B. der Weinstöcke), BlKr.-M.; l. dreti, BlKr.; — 4) die Maisschalen, Zora, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

māna 1., f. das Manna; — der Honigthau, V.-Cig.; m. ali medena rosa na perju, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

mədlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sich abhärmen, siechen, Cig.; — schmachten, Cig., Jan.; od lakote in žeje m., vor Hunger und Durst schmachten, Cig.; od ljubezni, od žalosti m., Škrinj.-Valj. (Rad); m. po kom, čem, nach jemand schmachten, sich heftig sehnen, Cig. (T.), Savinska dol.; — 2) medli mi, es ist mir übel, Cig., M.; — 3) magern, abmagern, Jarn., Cig., Jan., M., Gor.; vaša živina vsak dan huje medli, Z.; — 4) sich matt, schwach zeigen; drevje medli (kadar jeseni neha rasti), Pirc; luč medli, das Licht brennt schwach, Z.; schwach scheinen: solnce je medlelo na zapadu, Erj. (Izb. sp.); schwach glänzen: ljuba materska ljubezen jim iz očesa medli, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

mədlívost, f. der Zustand der Kräfteabnahme: m. drevja (kadar neha rasti), Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

mêja Frazemi s sestavino mêja:
do skrájne mêje, do skrájnih mêj, iméti svôje mêje, preségati vsè mêje, tó preséga vsè mêje, v razúmnih mêjah, vsáka stvár imá svôje mêje, vsè imá svôje mêje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

məzína, f. der Moorgrund: drevo stoji v mezini, Pirc; — nav. pl. mezine, morastige Gegend, das Moor, V.-Cig., Jan., Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

mrtvíca, f. 1) die Schlafsucht, die Lethargie, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 2) die Gicht, Jarn., Mur.; — 3) die humuslose Erde, Cig., Jan., M., Št., Gor.; predobro prst z mrtvico zmešati, Pirc; spodnja prst, ki pri globocem oranju pride na vrh, Koborid, Lašče-Erj. (Torb.); — 4) das Altwasser, DZkr.; — 5) die Taubnessel (lamium), Jarn., Kr.-Valj. (Rad); — 6) die Oberhaut, die Epidermis, Gor.-DSv.; — 7) = mrtva čebela, Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

naklàd, -kláda, m. 1) das Darauflegen: cepiti v n., in der Art pfropfen, dass man das Pfropfreis mit schiefem Schnitt auf den Wildling legt, M., C.; = z nakladom cepiti, Pirc; — die Befrachtung, die Beladung, Cig.; — 2) die Ladung, die Fracht, Cig., Jan.; presežni n., die Ueberfracht, Cig., Jan.; — 3) = naklada 3), die Auflage, der Aufschlag, Cig.; vinski n.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Napis na štampiljki kot poved brez končnega ločila

Zanima me, kakšen je pravilen zapis akademskega naziva na štampiljki z imenom in priimkom:

*dr. Janez Novak

Dr. Janez Novak*

Glede na pravila bi bil po moje pravilen zapis z veliko začetnico (položajno), a se uporabnik štampiljke s tem ne strinja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

nevšę́čən, -čna, adj. 1) missfällig, unangenehm; — 2) wählerisch, Cig., Dol.-M.; nevšečen je človek, kateremu nič ni "všeč" ali po volji, Polj.; — heikelig: breskve so silno nevšečne v obrezovanju, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

obdẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. umthun, Cig.; — belegen, Jan.; z redkim platnom se duški obdenejo, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

obẹ́liti, -im, vb. pf. 1) = pobeliti, weiß machen: sneg žito obeli, C.; — tünchen, Cig., Jan.; — 2) abrinden, schälen: pri kopanju drevesu korenine o., Dol.; obeljena palica, jvzhŠt.; obeljene češplje, Pirc; — enthäuten: kozla o., an einer Querstange mit den Händen hangend einen Purzelbaum schlagen, jvzhŠt.; — 3) = zabeliti, (mit Fett) vermachen, Cig., Jan., C., GBrda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

odporjati, -jam, -jem, vb. pf. = odparati, Cig., Jan.; — (die Rinde beim Pfropfen) ausschlitzen, M.; o. divjaku kožo, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

odrȃslək, -sləka, -səłka, m. der Spross, der Trieb, der Zweig, Meg., Dict.-Mik., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; od vej se manjši odrasleki na vse strani stegujejo, Pirc; kostni o., der Beinfortsatz, V.-Cig., Erj. (Som.); — der Ausläufer (eines Gebirges), Jan., Jes., Vod. (Izb. sp.); — šest poglavitnih evropskih jezikov ima vsak svoje odraselke, Vod. (Izb. sp.); — der Sprössling: vi odraselki in otroci pregrešnih ljudi, Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

odrásti, -rástem, vb. pf. 1) entwachsen, Cig., Jan.; le tisti divjaki se v sklad cepijo, ki so drugemu cepljenju že odrasli, Pirc; šibi o., der Zuchtruthe entwachsen, Cig.; — 2) zur völligen Größe auswachsen, Mur., Cig., Jan.; — odrasel, erwachsen; odrasli mladenič, LjZv.; odrasel les, fähriges Holz, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

odríniti, -rȋnem, vb. pf. 1) wegschieben; o. zapah; o. čoln od brega, den Kahn vom Ufer abstoßen, Cig.; Odrine barko proč, Npes.-Vraz; (brez objekta): Odrin' odrin' od kraja proč! Npes.-Vraz; wegdrängen: o. koga, Cig., Jan.; iz službe koga o., C.; dan dan odrine, leto pa leto, Npreg.-Jan. (Slovn.); dolg o., eine Schuld abstoßen, sich einer Schuld entledigen, Cig., C.; zurücklegen: toliko poti o., dolgost res odrinjene poti, DZ.; — ausgeben, erklecken, C.; to mi veliko odrine, Z.; zasadi vrte s tistim sadjem, katero pri družini in pri živini največ odrine, Pirc; — 2) absegeln, aufbrechen, abfahren, sich fortbegeben, ladje odrinejo; jutri odrinemo; (= o. se: brez obotave odrine se v Egipet, Ravn.); o. jo, sich davonmachen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

odrodíti, -ím, vb. pf. 1) aufhören Früchte zu tragen: drevesa so že odrodila, Pirc; — 2) o. se, entarten, abarten, Mur., Jan.; (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

odsnę́ti, -snámem, vb. pf. wegnehmen, abschneiden: veje z žago gladko o., Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

oskrȗmba, f. 1) die Verunreinigung, die Besudelung, Mur., Cig.; die Verunstaltung, Vrt.; — die Befleckung, die Schändung, Cig., Jan., nk.; o. imena, C.; — 2) eine Hautkrankheit, Kr.-Valj. (Rad); der Ausschlag, Cig.; oskrumbe so se mu napravile po obrazu, Polj.; — die Räude (eine Baumkrankheit), Cig., M.; oskrumbe na drevesu, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ostaríkast, adj. ältlich: ostarikasti divjaki, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ósuh, adj. etwas trocken, C.; osuhe žilice na vejah, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

pəškúr, -rja, m. der aus einem Kern gezogene Baum, Cig.; cimbore cepiti v marelične peškurje (piškurje), Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

pezȃn, -znà, adj. schwer, Z.; pezan križ, Cv.; pezna zemlja, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Pirc

Predlog

Pirca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

IZGOVOR: [pírc], rodilnik [pírca]

BESEDOTVORJE: Pirčev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Pírc -a m s -em oseb. i., psp (ȋ)
Pírčevka -e ž, oseb. i. (ȋ) ljud.
Pírčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Pirčev

Predlog

Pirčeva Pirčevo pridevnik

IZGOVOR: [pírčeu̯], ženski spol [pírčeva], srednji spol [pírčevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

platíca, f. 1) ein Plättchen: platico drevesne kože odrezati, Pirc; — = platnica, das Blatt am Messer- oder Gabelgriff, Z.; — = ploskovina, das Blech, Erj. (Rud.); — 2) = platišče, die Radfelge, Z.; — 3) der Frauenfisch, der Frauennerfling (leuciscus virgo), Kostanjevica, Ljub.-Erj. (Torb.); — tudi: die Brachse (abramis [cyprinus] brama), Hip.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

pohitẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) sich irgendwohin eilend begeben; p. kam; — 2) ereilen: če koga kakšen greh pohiti, vi ga posvarite! Ravn.; mladike mraz pohiti, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

pǫ̑pək, -pka, m. 1) die Knospe, das Auge (an Bäumen, Reben u. dgl.); popke delati, knospen; trto na tri popke obrezati, Z.; s popkom cepiti, äugeln, oculieren, M., Pirc; plodni p.; die Fruchtknospe, das Fruchtauge, Cig.; — 2) der Nabel; p. zavezati, die Nabelschnur unterbinden, Cig.; — 3) babji p., der Bovist (lycoperdon bovista), Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

poplèt, -plę́ta, m. das Geflecht: s košem ali gostim popletom ograjati (mlada drevesca), Pirc; das Zaungeflecht, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

posnę́ti, -snámem, vb. pf. 1) von der Oberfläche wegnehmen: abschöpfen; p. smetano, pene, tolščo; p. mleko, die Milch abrahmen; posneto mleko, abgeschöpfte, abgerahmte Milch; — wegraffen: posvetne razlake nas v pogubljenje s svojimi valovi posnamejo, Ravn.-Valj. (Rad); — fechsen: s te njive sem letos prvič posnel, Lašče-Erj. (Torb.); — abheben (z. B. Karten im Spiel), Cig., Jan.; — rob, ogle p., abfassen (z. B. mit dem Hobel), Cig.; postranske veje z ostrim nožem gladko p., Pirc; mrvico mrtvega roga (na kopitu) p., Levst. (Podk.); p. suknjo, den Rock beschneiden, Cig.; voda je breg posnela (hat abgespült), Cig.; — entnehmen: iz tega lahko posnamemo, Ravn.-Valj. (Rad); iz tvojega pisma sem posnel, Cig., nk.; — einen Auszug machen, excerpieren, Cig., Jan.; — zusammen fassen, p. jedro, najimenitniše reči, Cig.; — abstrahieren, Cig., Jan.; posnet, abstract, C.; — 2) nachbilden, copieren, Cig., Jan., nk.; — nachahmen, Dict.; Kar mat' je učila, Me mika zapet', Kar starka zložila, Jo lično posnet', Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

povezílọ, n. der Verband, Cig.; nepovoščen trak ni dober za povezilo, Pirc; — das Verpackungsmittel, DZ.; — der Bindebalken, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

povoščíti,* -ím, vb. pf. mit Wachs bestreichen oder überziehen, Cig., Jan., M., Polj.; povoščeno platno, Wachsleinwand, Cig., Jan.; povoščeni trakovi, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

pȗst, pústa, adj. wüst, öde, leer; p. kraj, pusta senožet, eine Bergwiese, die nicht mehr gemäht wird, pusta njiva, ein Acker, der nicht mehr bebaut wird, Levst. (Rok.); ein ausgemergelter, magerer Acker, Cig.; pusta paša, magere Weide, Cig.; pust panj, ein Bienenstock ohne Weisel, Levst. (Rok.); — geschmacklos: pusta jed; saftlos: pusto meso, pusto sadje, unedles Obst, Pirc; — pusta pesem, ein mageres Gedicht, Cig.; puste besede, hohle Worte, Cig. (T.); v pusto ceno prodajati (spottwohlfeil), LjZv.; pust človek, ein unfreundlicher, langweiliger, fader Mensch; pusto vreme, ein langweiliges, schlechtes Wetter; stara glava pusta glava (ker se ničesar ne domisli), Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ràk, ráka, m. 1) der Krebs; rdeč kakor kuhan rak; pojdi rakom žvižgat in žabam (ribam) gost! = schau, dass du weiter kommst! geh zum Henker! iti rakom žvižgat, verloren o. zugrunde gehen; vse je šlo rakom žvižgat; raka v vodo vreči, = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; raka jezditi = langsam gehen, C.; ni v vsaki luknji raka = man findet nicht überall sein Glück, Z.; — 2) der Krebs (eine Krankheit); r. na človeškem telesu; — r. na drevju, Vrtov.-M.; = rjave, črne hraste po deblu ali po vejah, (v)rapave bunke ali trohljive jamice, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

rápast, adj. = rapav, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

rȃstvọ, n. das Wachsthum, Cig., Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

razsẹkljáti, -ȃm, vb. pf. klein zerhacken: brinovo grmovje r., Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

rósa 1., f. der Thau; mlad kakor rosa, blutjung, C., Z.; — medena r. ali mana na drevesnem perju (neka drevesna bolezen), der Honigthau, Cig., Pirc; — strupena r., der falsche Mehlthau (peronospora), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

səsȃvka, f. 1) die Saugröhre, Cig.; die Saugader: srčna s., Cig.; — 2) die Haarwurzel der Bäume, Jarn., Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

sirǫ̑v 2., -ǫ̑va, adj. roh: nicht zubereitet (nicht gekocht, gebraten u. s. w.); sirovo meso, sirova repa, sirovo sadje: s. kruh, nicht ausgebackenes Brot, Cig.; sirova slanina, frischer Speck, Cig.; — s. les, frisches, ungetrocknetes Holz: sirova drva ne gore, Mur.; če na sirovem lesu to delajo, kaj se bo godilo na suhem? Jap. (Sv. p.); sirovi cepiči, sirov popek, Pirc; sirovo oglje, nicht genug ausgebrannte Kohle, Blindkohle, Cig.; — unbearbeitet: s. železo, Roheisen, Cig. (T.); sirovo jeklo, der Frischstahl, Cig. (T.); sirova plodina, das Rohproduct, Cig. (T.); — noch zu wenig bearbeitet: sirova moka, hinteres Mehl, Cig.; sirovo sukno, rohes Tuch, Loden, Cig.; sirovo delo, die Roharbeit, V.-Cig.; — sittlich roh, ungebildet, grob, Cig., Jan., nk.; — prim. surov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

sklàd, skláda, m. 1) die Zusammensetzung, Jan.; die Synthese, Cig. (T.); — 2) die Zusammenlegung (von Geld), die Concurrenz, der Zusammenschuss, Cig., Jan., C.; cerkveni s., die Kirchenconcurrenz, Levst. (Nauk); s. pobirati, Beiträge sammeln, Cig.; v s. dati, beisteuern, Cig.; dali so veliko zlata in srebra v sklad, Ravn.; s. napraviti, narediti, zusammenschießen, Cig., Polj.; der Concurrenzbeitrag: das Zusammengeschossene, Ravn.; skladi, die Contribution, Dict., Jan.; toliko je prišlo sklada na enega, Polj.; — 3) die Lage, die Schichte, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); sekali so hraste, in velik sklad, ki se je bil podrl, ubil je jednega, Jurč.; Sklad na skladu se zdviguje, Golih vrhov kamen zid, Vod. (Pes.); gorski skladi, Berggruppen, Z., Rut. (Zg. Tolm.); sklad papirja, ein Ries Papier, Guts., Cig., Jan.; — das Aufgeschichtete: der Vorrath, das Lager, die Niederlage, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — = zlog, die Silbe, Vod. (Izb. sp.); — 4) das Gefüge (min.), Cig. (T.); die Construction, Cig., Jan.; besedni s., die Wortfügung, Cig.; — der Stil (in den bildenden Künsten), Cig., Jan., C.; — das System, C.; — 5) die Falte (am Kleide), Cig., Jan.; — 6) die Fuge, Mur., Cig., Jan., Polj.; zamašiti vse sklade in špranje, Gol.; duri so v skladih regnile, die Thüre ist aus den Fugen gegangen, Z.; — cepiti v s., in den Spalt pfropfen, Cig., Pirc; — 7) der Zusammenhang, die Verbindung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Einklang, die Harmonie, die Übereinstimmung, Cig., Cig. (T.), nk.; v skladu biti, übereinstimmen, DZ.; v s. spraviti (dovesti), in Einklang bringen, DZ.; v vsem društvu veje neki dobrodejen sklad, Zv.; — = rima, der Reim, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

slȃp, slȃpa, slapȗ, m. 1) der Wasserfall, die Cascade, der Katarakt, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Preš., Jes., nk.; kakor iz strašnih slapov hrumi izpod neba voda, Ravn.-Valj. (Rad); — slapovi, das Gefälle bei der Mühle, Jan.; slapi, der Wasserschuss im Bache, C.; — 2) der Schwall, V.-Cig., Jan.; der Wellensturz, Cig.; die Woge, Cig., Jan., Mik., C., kajk.-Valj. (Rad); slapovi ladjico topijo, ogr.-C.; — 3) das Gewitter, der Sturm, C., ogr.-Valj. (Rad); blisk in slap človeka lahko ubije, ogr.-Mik.; — 4) = hlap: das Lüftchen, der Hauch, Jan., C.; der Dunst, Jan., Mik.; žganja slap ("svap") se v kaplje izpremeni, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

slapẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) herabfließen, Z.; — 2) hervordringen: muzga slapi ("svapi") (iz ranic po mladikah), Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

smolíka, f. 1) eine Baumkrankheit, der Pechfluss, M., Nov.-C., Kr.-Valj. (Rad), Pirc; — das Baumharz: drži se ga kakor smolika, Zv.; — 2) eine Drüsenkrankheit der Thiere, bes. die Drüse der Pferde, Cig., M., C., Strp., DZ.; hudobna konjska s., die bösartige Drüse bei Pferden, Levst. (Nauk); — 3) zäher Lehmboden, vzhŠt.-C.; — 4) ein lästiger Mensch: s. smolikasta! Polj.; — 5) die Harzpflanze, Jan.; — der Wacholder, Rez.-C.; — 6) die Pechnelke (lychnis viscaria), Fr.-C.; — tudi: das Labkraut (galium aparine), Cig., Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

smolíkast, adj. 1) an Pechfluss krank (von Bäumen), M.; — harzig, Jan., Šol.; smolikasta gumba, Pirc; — 2) drüsig: s. konj, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

sołzẹ́ti, -ím, vb. impf. spärlich oder tropfenweise rinnen, sickern, Cig., Jan., Mik.; kri mi iz nosa solzi, Cig.; voda solzi iz studenca, Notr.; voda solzi iz zemlje po travniku, Kr.; muzga iz drevesa solzi, Pirc; — sich mit Tropfen spärlich bedecken, thränen, Mur., Cig., Jan.; trta solzi, die Rebe thränt, Cig., Dol.; okna solzijo, die Fenster laufen an, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

sȓčən, -čna, adj. 1) Herz-: srčni krč; — srčna tesnoba, die Herzensangst, Cig.; — srčna korenina, die Pfahlwurzel (bot.), Jarn. (Sadj.), Pirc, Cig. (T.); — srčna mati, die wahre Mutter (opp. mačeha), Prim.; — 2) sŕčən, herzlich, innig; srčna ljubezen, srčno prositi; — 3) herzhaft, muthig; srčno zgrabiti sovražnika.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

srobọ̑t, m. die Waldrebe (clematis vitalba), Pirc, Met., Ig (Dol.), Gor., Tolm.; (clematis recta), Josch; pereči s., die Brennwurzel (clematis flammula), Cig.; — tudi: srọ̑bot, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

stȋkljaj, m. die Fuge, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.-Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.-Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)-Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.-Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

strohljìv, -íva, adj. verweslich, Mur., Cig., Jan.; morsch, Mur., Guts. (Res.)-Mik.; strohljivo krono prejmejo, Schönl.; s strohljivimi plevami izboljšati prepusto zemljo, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

svẹtlóba, f. 1) das Licht; mesečna s.; več svetlobe potrebujem; gomoleča s., flackerndes Licht, Erj. (Som.); — die Helle; dnevna s.; — der Schein; s svetlobo obdan; — na svetlobo dati = na svetlo dati, (ein Buch) herausgeben, Pirc, Burg.; — 2) die innere Weitung eines Gefäßes, der innere freie Raum, Cig. (T.), Svet. (Rok.); čoln ima dva metra svetlobe, der Kahn hat zwei Meter im Lichten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

topíti 2., -ím, vb. impf. 1) senken, eintauchen; t. se, sinken, untersinken; solnce se v zahod topi, Zv.; — 2) schwächen: zid glas topi, C.; močnejši glas topi slabejšega, Z.; — im Wachsen hindern: staro drevo topi mlado, Št.-C.; bolezni drevesa v rasti tope, Pirc; — übertreffen, verdunkeln: t. lepoto drugih, Cig.; ta topi onega, dieser sticht weit ab von jenem, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

tŕn, m. 1) der Dorn; on mi je trn v peti = er ist mir ein Dorn im Auge; vsak ima svoj trn = jeder hat seinen Kummer, Cig.; — 2) der Dornbaum, das Dorngesträuch; — beli t., der Weißdorn (crataegus oxyacantha), Pirc, Tuš. (R.); črni t., der Schwarzdorn, der Schlehdorn (prunus spinosa), Cig., M., Tuš. (R.); božji t., die Akazie, C.; mišji t., der Mäusedorn (ruscus aculeatus), Cig., M.; mrtvi t., der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Josch; pasji t., der Stechdorn (paliurus aculeatus), Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.); = žrdeni, žrdovinski t., Malhinje (Kras)-Erj. (Torb.); — 3) der Stachel, Mur.; der Bienenstachel, C.; — 4) die Angel, M.; ribe s trnom loviti, Guts. (Res.); — tudi: tȓn, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

tŕnje Frazemi s sestavino tŕnje:
bíti [kàkor] na tŕnju, bíti [kot] na tŕnju, lôvor in tŕnje, sedéti [kot] na tŕnju

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

Velika ali mala začetnica: »v. d. direktorja«

Ali se ob navedbi na računu v. d. direktorja mag. Srečko Novinec piše V. z veliko ali ne? Se piše Direktorja z veliko začetnico? So med v. d. direktorja presledki?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vrȃpa, f. die Runzel der Haut, Meg., Guts.-Cig., Mur., Jan., Mik.; rakaste vrape ('rape') po deblu z dletom izdolbsti, Pirc; vrape, der Misswuchs (etwas fehlerhaft Gewachsenes), V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zamǫ́kəł, -mókla, adj. 1) durchnässt, durchfeuchtet, Cig., Jan., C.; — sumpfig: zamokla zemlja, C.; mah raste po drevesu, katero v zamokli zemlji stoji, Pirc; — feucht: zamokla hramba, Slom.-C.; z. les, feuchtes Holz, Z.; mravi suše po zimi na solncu zamoklo pšenico, Vod. (Izb. sp.); — [2) dunkelfarbig, Cig., Jan.; pogl. zamolkel].

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zamorję́nəc, -nca, m. ein absterbender Baum, M., Pirc-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zaredíti, -ím, vb. pf. 1) beim Aufziehen verderben, verfüttern: živinče z., zarejena živina, Cig., C.; — 2) durch Zucht vermehren, aufziehen, Jan., Cig. (T.); veliko živine z., Z.; v kratkem veliko sadnih dreves z., Pirc; drevje z. v gozdu, Cig.; z. se, sich durch Fortpflanzung vermehren; črvi se zarede v gnilem mesu; miši so se zaredile pod podnicami; praprot se je zaredila v vinogradu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zarẹ̑za, f. der Einschnitt; die Kerbe: zareze na rovašu; zareze pri vagi, M.; (pren.) na zadnjo zarezo priti, ganz herunterkommen, Cig.; na zadnji zarezi je, es geht mit ihm zuende, Lašče-M.; v zarezo cepiti, in die Kerbe pfropfen, Cig., Pirc; — die Kimme, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Rinne im Brett, der Falz, Cig.; — = jamljič, die vom Pfluge gemachte Furche, Levst. (Rok.); — die Cäsur im Verse, Cig. (T.); — redkeje: zárẹza, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zatopíti 1., -ím, vb. pf. 1) überschwemmen, verschwemmen, Mur., Cig., Jan.; zatopljen, unter Wasser gesetzt, Cig.; — z. se, überschwemmt werden, Mur.; — z. se, ersaufen (von Getreide, Samen), Cig.; — zatopljena v solzah, in Thränen aufgelöst, Erj. (Izb. sp.); — z. se v misli, sich in Gedanken versenken, zatopljen v misli, in Gedanken versunken; — überwuchern, unterdrücken (von Pflanzen), Cig., C.; veje od drugih zatopljene, Pirc; glas z., machen, dass die Stimme sich verliert, sie schwächen, C., Z.; z zatopljenim glasom, Erj. (Izb. sp.); zatopljen glas, eine dumpfe Stimme, C.; — z. samoglasnico, einen Vocal elidieren, Cig.; — 2) zuschmelzen: z. se, durch Schmelzen sich schließen, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zmŕzəł, -zla, adj. 1) gefroren, erfroren; zmrzla zemlja, C.; zmrzlo jabolko, Pohl. (Km.); zmrzla mladika, Pirc; zmrzle prste si ugreti, Zv.; — 2) kalt (fig.), C.; z. kristjan, C.; zmrzla duša, Jsvkr.; — zmrzlo se proti komu držati, jemandem kalt begegnen, Dict.; — 3) leicht frierend, für Kälte empfindlich, Cig., Gor.; z. človek, ein Fröstler, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zredíti, -ím, vb. pf. 1) groß füttern, aufziehen; deset svinj z. vsako leto; — gozd z., einen Wald in Bestand bringen, Cig.; z. sadja, Obst züchten, Pirc; — auferziehen: lepo z. svoje otroke; — 2) sich wachsen lassen, bekommen: perje z., Federn bekommen; Še lepše perje zredil bom, Npes.-Schein.; piščanci še niso bili zredili krepkega perja, Vrt.; — če bukva perje (Blätter) pred sv. Markom zredi, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

želẹ̑znat, adj. eisenhältig, Cig. (T.); železnata zemlja, Pirc; železnata voda, das Eisenwasser, Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

živíca, f. 1) die lebende Wurzel, M.; die Saugwurzel, Jan., C.; — 2) das Gesenk, der Rebenableger, der Senker, Cig., Jan., Št.-Z., C.; — = mlada trta s koreninami, die Wurzelrebe, Pirc, Št.; — 3) = živa meja, der Heckenzaun, Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); — 4) das Quellenwasser, Ist.-Cig., Nov.-C.; — 5) das Schaumbläschen im Wein, die Perle, Mur.-Cig., C.; vino živice spušča, der Wein perlt, Cig.; — 6) neka kožna bolezen, menda = šen, der Rothlauf, Rodik (Kras)-Erj. (Torb.); — 7) heftiges Niesen (mit Würmerauswurf aus der Nase), Notr., Ist.-Z., Burg. (Rok.); — 8) die Mauerassel (oniscus sp.), Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

žlámbor, m. die Baumhöhlung, Cig., Valj. (Rad), Gor.; počeni tja-le v žlambor, tam ni burje, Jurč.; — trohljivi ž., drevesna bolezen, če namreč drevo v sredi zgnije in se izvotli, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.