bráti bêrem
nedovršni glagol,
glagol razumevanja,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Zna brati in pisati.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem Kar naprej je nekaj brala.2.1.
kdo/kaj razumevati kaj
Naučil se je brati sledove.
3.
kdo/kaj biti sposoben, znati, obvladati kaj 'jezik'
Bere šest jezikov.
4.
kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'misli, čustva'
Usodo si je brala /iz kart/.
5.
kdo/kaj nabirati kaj
/Navadno/ so brali želod (za svinje).
6.
iz radiotehnike kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Napovedovalec bere /v živo/.
7.
iz šolstva kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Učitelj bere naprej, učenci pa za njim.
8.
iz tiskarstva kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'korekture'
Berejo korekture.
čečkáti -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
slabšalno1.
kdo nerazločno, grdo pisati brez pravega namena
Otroci radi /veliko/ čečkajo (po zidovih).
2.
kdo nerazločno, nezainteresirano pisati kaj / o čem
Nekaj si /prizadevno in z neverjetno voljo/ čečka (v notes).
dopísati in dopisáti -píšem
dovršni glagol,
glagol ravnanja2.
kdo končati pisati kaj
/S težavo/ je dopisal pismo.
gúgati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje
Neki predmet se je premikal po vodi.
2.
kdo/kaj premeščati se v različnih smereh
Miza se guga, da se ne more pisati na njej.
3.
iz navtike kaj premeščati se okrog prečne osi
Ladja se guga.
kováti kújem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj z udarci ali strojno oblikovati, obdelovati koga/kaj
Železo so kovali /v dolge, tanke palice/.
2.
kdo/kaj opremljati koga/kaj s kovinskim delom
Kaznjence so kovali /v verige/.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
(Iz tujih nesreč) si je koval dobiček.
4.
čustvenostno kdo/kaj močno biti, utripati
(V sencih) (mu) je nekaj neprijetnega kovalo.
metáti méčem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pošiljati koga/kaj iz/od koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/čez/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
/Z jezo/ je metal kozarce ob tla.
2.
kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj iz/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
Orodje je metal iz kota v kot.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj na hitro oblikovati kaj za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem
Svoje ideje je /sproti in z vnemo/ metal v beležnico.
4.
v zvezi z oči, pogledi, čustvenostno kdo/kaj sunkovito premikati kaj ‘oči, poglede’ iz/izpod/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
/Nadvse/ rad meče oči po ženskah.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj ‘vsebino’
Celo noč so (po mizah) metali karte in kocke.
6.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmerjati kaj ‘vsebino’ za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
Ljudje oz. njihove postave so metale senco po sedečih okrog mize.
7.
iz športa kdo/kaj usmerjati na kaj
Stranski igralec je metal avt.
oglášati se -am se
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se
Kukavica se /glasno in vztrajno/ oglaša.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se s/z/iz/od koga/česa / na/pri/v/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / od/do kod / kod / kje / kdaj
Iz daljave se oglašajo streli.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj glasno izražati se, odzivati se kot odraz telesnega ali duševnega stanja komu / v/pri/na kom
Znana bolečina se mu že oglaša.
písati in pisáti píšem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo delati črke navadno na gladki površini
/Počasi/ je že pisal.
2.
kdo pisno izdelovati kaj / o čem
Snov si /prizadevno in z neverjetno voljo/ piše (v notes).
3.
v posplošenem pomenu kdo umetniško ustvarjati kaj / o čem
(Svojim domačim) je pisal roman (za spomin).
4.
kdo znati, obvladati kaj
Govori in piše kar tri jezike.
5.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo priznati kaj
Nadur (mu) niso hoteli pisati.
6.
iz jezikoslovja kdo znati pisno izražati kaj
Določene besede /lahko/ pišemo /narazen ali skupaj/.
písati se in pisáti se píšem se
nedovršni glagol,
stanjski (lastnostni) glagol kdo imenovati se
Zdaj se /drugače/ piše.
razprávljati -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
oseba v množini/dvojini kdo izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so razpravljali o vsakdanjih stvareh (tudi s strokovnjaki).
2.
oseba v množini/dvojini kdo načrtno podajati vsebino o čem
Pisec v knjigi /prizadeto/ razpravlja o zadnjih dogodkih.
skládati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj delati kaj skupaj v urejeno obliko, zlasti kaj drugo na drugo
Deske so skladali /v skladovnico/križno/.
2.
kdo/kaj dajati kaj skupaj v urejeno obliko, zlasti kaj drugo na drugo
/Z velikim talentom/ je /strastno/ skladal opere in operete.
vtakníti in vtákniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati kaj za/na/v/med/pod/skozi kaj / kam
Bankovec je vtaknil v žep.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dati, odeti koga/kaj v kaj
Vtakniti bolnika v prisilni jopič.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga v/med koga/kaj / kam
Rejniki so ga vtaknili v dijaški dom.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dati z namenom kaj / koliko za/na/v/med/pod/nad/za koga/kaj / kam
V posestvo je vtaknil ves svoj denar.
5.
iz agronomije kdo/kaj dati z namenom kaj v kaj / kam
Vtaknili so jarmnik v jarem.
znáti -znám
nedovršni glagol,
glagol razumevanja1.
kdo/kaj razumsko dojemati, uporabljati
Njegov učitelj /dosti/ zna.
2.
kdo/kaj razumsko dojemati, uporabljati koga/kaj , koliko česa 'predmetnost/pojavnost'
Zna poštevanko in abecedo.
3.
kdo/kaj biti sposoben/usposobljen opravljati kaj 'dejavnost'
Zna brati in pisati.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj utegniti, moči opravljati kaj 'dejavnost'
Tam bi znala biti iskana stavba.
5.
iz šolstva kdo/kaj razumsko dojemati, uporabljati koga/kaj , koliko česa 'predmetnost/pojavnost'
Zadnjo učno snov so znali /za odlično/.