Tiskanje

uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni

ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa

kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis čudeža

3.1.

kot samostalnik

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Abrakadabra iz lat. abracadabra neznanega izvora - več ...

Adrikomus m osebno lastno ime Adrihomij: AdZevsiricomus im. ed. odovory (II, 477) Krístjan Adrihómij, srlat. Christianus Adrichomius (umrl 1533–85), niz. pisec, avtor dela Theatrum terrae sanctae

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Akcius m osebno lastno ime Akcij: taiſtom vervaio, katerem Accius im. ed. Poeta nikuli nej hotel verovati Ákcij, lat. Accius (170–85 pr. Kr.), rimski pisec tragedij

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

áktovka2 -e ž (ȃ)
knjiž. igra v enem dejanju; enodejanka: pisec kratkih aktovk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Alciatus m osebno lastno ime Alcijat: kakor od Shtorkil pishe Alciatus im. ed. (I/1, 175) ǀ sa tiga volo ſo vſy dolshni petelina zhaſtiti, kakor je sapiſſanu puſtil ta Vuzheni Alciotus im. ed. (IV, 343) Andrêj Alciját, it. Andrea Alciati (1492–1550), pisec pravnih, zgodovinskih in literarnih knjig

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

analíst -a m (ȋ)
1. analitik: analist je komentiral razpoloženje na trgu; politični analist / forenzični analist forenzik
2. knjiž. pisec analov, letopisec: te vire so uporabljali mnogi poznejši analisti; anonimni analist; kronisti in analisti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Andrada m osebno lastno ime Andrada: Piſhe Alphonſus Andrada im. ed., de v' Shpanski deſheli je bil en shlahtni Gospud v' tem lejti 1640 (III, 503) ǀ Pishe Pater Andreas Andrada im. ed. Jeſuieter (V, 218) 1. Alónso Andráda (1590–1672), biograf in asketski pisec 2. Morda je mišljen Andréas Nunéz de Andráda, avguštinec, samotar, avtor knjige Vergel de la escritura divina (Cordoba 1600)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Andreáš -a m z -em oseb. i. (á) |slovenski ljudski pisec|
Andreášev -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

anoním -a m (ȋ)
knjiž. anonimen pisec: kdo je ta anonim, ni vedel
// kar je sploh anonimno: med temi knjigami je tudi nekaj anonimov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən]

v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.2.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.3.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

ki ni splošno znan, slaven

STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...

anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka]

manj formalno sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’

anonímka -e ž (ȋ)
sporočilo, ki nima navedenega avtorjevega imena: napisati anonimko; vse, kar sem napisal v anonimki, je resnica; avtor, pisec anonimke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

anonímnost -i ž

1.

dejstvo, da kdo ni določljiv z osebnim imenom

SINONIMI:

knj.izroč. brezimnost

2.

dejstvo, da se komu ne priznava pomembnost, zaslužnost

SINONIMI:

nepriznanost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

anonimus m anonim, anonimen pisec: Anonymus im. ed. pak je djal, de Bug je na ſvejti, kar je en krejl v'ſvojm krejleſtvi, en Gospodar ſvoj hishi, kar je en Capitan v'ſvojm meſti, en General per ſvoj vojski, en zholnar v'ſvoim zholnu (V, 46) ← lat. anōnymus ← gr. ἀνώνυμος ‛brezimen’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Antoninus -na m osebno lastno ime Antonin: enkrat S. Antoninus im. ed. Florentinski skoff ie memu ene hishe shal ǀ kadar Antoninus im. ed., inu Brutus Rimska Firshta na semli ſta ſe vojskovala ǀ Antoninu daj. ed. Ceſsarju Dohtary, ali Arzati ſo bily saudali h' shlushbi Commoda, de bi leta Ceſsar ratal 1. Sv. Antonín Pierozzi (1389–1459), škof v Firencah in teološki pisec 2. Márk Avrélij Antonín, lat. Marcus Aurelius Antoninus, rimski cesar (161–180) in pisec 3. → Anton 4. V drugem zapisu je Antoninus tiskarska napaka namesto Antonius, → Antonius 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Apolinaris m osebno lastno ime Apolinar: dushe nej ſo ſvèsde, kokar Appolinaris im. ed. pravi (II, 64) Verjetno je mišljen Sulpícij Apolinárij, lat. Sulpicius Apollinaris (2. stol.), rimski pisec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Apuleus m osebno lastno ime Apulej: Satoraj Apuleius im. ed. je djal enimu kateri s' ptujm blagam je bil dobre vole (III, 461 s.) Lúcij Apulêj, lat. Lucius Apuleius (pribl. 125–170), rimski pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Arbiter m osebno lastno ime Arbiter: kar je sapiſſanu puſtil Petronius Arbiter im. ed. (III, 194) Gáj Petrónij Árbiter, lat. Caius Petronius Arbiter (umrl 67), rimski pisec, Neronov prijatelj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Argonavtika -e ž stvarno lastno ime Argonavtika: Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus, rekozh, de Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane … Flaccus ſvojo Argonautico tož. ed. (IV, 310) Mišljeno je nedokončano delo v osmih knjigah z naslovom Argonávtika, ki ga je napisal rimski pisec Valerij Flak med 70 in 95.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

argument -a samostalnik moškega spola

1. kar utemeljuje, dokazuje ali podpira kako trditev, običajno v povezavi z dokazilnimi zgledi; SODOBNA USTREZNICA: argument

1.1 spoznanje, vezano na opis ali pripoved, ki utemeljuje, dokazuje ali podpira kako trditev; SODOBNA USTREZNICA: nauk

2. bistvene misli, kratka vsebina napisanega besedila; SODOBNA USTREZNICA: povzetek

FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Avlus m osebno lastno ime Avel: enkrat Aulus im. ed. Gellius ſe je po mory pelal s'enem Philosopham (II, 419) ǀ Aulus im. ed. Gelius pishe, de cilu eno ribo Delphin imenovano ſo bily vkrotili, de je eniga fantizha po mory noſſila (V, 443) Ável Gélij, lat. Aulus Gellius (roj. 120), rimski pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

avtográf -a m, člov. (ȃ) ~ učbenika |pisec rokopisa za učbenik|; nečlov., neobč. rokopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Avtomatsko ocenjevanje pisanja
Naletela sem na termin automated writing evaluation, ki označuje zmožnost računalniške tehnologije, da vrednoti in ocenjuje pisanje. Gre za proces avtomatskega pregleda besedila s pomočjo računalniškega programa, katerega rezultat je samodejna povratna informacija uporabnikom, navadno študentom, s ciljem izboljšati njihov pisni izdelek. Kako bi pojem ustrezno poimenovali v slovenščini, morda strojna povratna informacija ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

āvtor -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

āvtor, -rja, m. začetnik, pisec, der Autor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

avtor -a samostalnik moškega spola

kdor napiše kako delo; SODOBNA USTREZNICA: avtor, pisec

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

avtoritẹ̑ta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Barcefa m osebno lastno ime Bar Cefa: Slaſti pak pravi Mojſſes Barcefa im. ed., de Shena pomaga Moshu v'Nebeſſa priti (V, 60) Bár Céfa (813–903), pisec, menih in kasneje škof v Bet Ramanu, Bet Kionaji in v Mosulu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Bartholomeus m osebno lastno ime Bartolomej: kakor je bil odgovuril ta imenitni Vuzhenik Bartholomæus im. ed. de Scobar (II, 174) ǀ njegou Gospud Ozha Teccelinus, inu njegovi bratje Bartholomæus im. ed., Andreas, Gvido, Gerardus inu Nivardus (III, 452) ǀ kakor pravi Bartholomæus im. ed. de Piſa (III, 477) 1. Neki Bartolomêj iz Escobarja v Španiji 2. Bartolomêj iz Pise (umrl pribl. 1401), pisec dela De conformitate vitae b. Francisci ad vitam Domini Jesu (1385–90)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Bartolus m osebno lastno ime Bartol: Pravi shlahtni Gospudje ſò bily uni trje Bashadory is noviga ſvejta v'Rim poslani, od katerih pishe Daniel Bartolus im. ed. (V, 31) Dániel Bártol, it. Daniello Bartoli (1608–85), jezuit, pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

basnopísec -sca m (ȋ)
pisec basni: basnopisec Ezop

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

basnopísec -sca m

pisec basni

SINONIMI:

knj.izroč. basnik, knj.izroč. basnoslovec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

Bazilius -a/-ija m osebno lastno ime Bazilij: kar naſs vuzhi S: Baſilius im. ed. rekozh ǀ s. Basilius im. ed. nam da sastopit ǀ Alexander Ceſſarja Baſiliuſa rod. ed. Syn ǀ po beſſedah S. Baſiliuſa rod. ed. ǀ poshluſhajte S. Baſiluſa tož. ed. ǀ inu S. Baſilia tož. ed. s' meram puſtj ǀ Grætia s' Baſiliuſam or. ed. 1. Sv. Bazílij (330–379), cerkveni učitelj in pisec, škof v Cezareji v Mali Aziji 2. Bazílij, oče cesarja Aleksandra

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Beda -a m osebno lastno ime Beda: Poshlushajte tudi kaj pravi Beda im. ed. ǀ od kateriga pishe ta zhastiti Beda im. ed. ǀ Venerabilis Beda im. ed. pishe ǀ morem poterdit s' tem zhaſtitim Bedam or. ed. Sv. Béda Častitljívi, srlat. Beda Venerabilis (674–735), agl. menih, pisec in cerkveni učitelj je bil za svetnika razglašen šele 1899, zato pred njegovim imenom ni predimka → s.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Belarminus m osebno lastno ime Belarmin: Bellarminus im. ed. pak pishe od ene Gospe (I/1, 194) ǀ sakaj Belarminus im. ed. pravi (I/2, 211) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Robertus Bellarminus im. ed. (III, 428) Bl. Róbert Belarmín (1542–1621), it. jezuit, kardinal in pisec, 1923 razglašen za blaženega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

beletríst -a m (ȋ)
pisec beletrističnih del, leposlovec: domači beletristi; moderna smer beletristov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Berhorius -ija m osebno lastno ime Berhorij: Berchorius im. ed. pishe, de ob niega zhaſſu v'tei desheli Pictania imenouani ſe ie ſgudilu (II, 340) ǀ vener Petrus Bercorius im. ed. je djal (III, 616) ǀ shiher bom s'Berchoriam or. ed. saupyl (I/1, 164) Péter Berhórij (umrl po 1361), pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Bernardinus -na m osebno lastno ime Bernardin: S. Bernardinus im. ed. Senenſis pravi ǀ Bernardinus im. ed. de Buſtis ǀ Bernardinus im. ed. De Buſti ǀ Pishe Bernardinus im. ed. Corius ǀ Se nenajdeo vezh Bernardini im. mn., de bi ſvoje koſſilu pershparali, inu te lazhne naſſitili 1. Sv. Bernardín Siénski (1380–1444), frančiškanski pridigar in pisec; → Bernard 2. 2. Bernardín iz Bústa (15. stol.), frančiškan, pisec 3. → Korius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Bertarius -ija m osebno lastno ime Bertarij: Nad katerim mozhnu ſe zhudi S. Bertorius im. ed. rekozh ǀ Poshlushajte s. Bertaria tož. ed. (I/1, 97) Sv. Bertárij, srlat. Bertharius (pribl. 810–884), opat v samostanu Montecassino, pesnik in pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Besedi »rekoč« in »rečeno« ter vejice

Obe besedi, kolikor vem, nista glagola, sta pa izpeljanki iz glagola reči. V rabi se pa v nečem razlikujeta. Besedni zvezi s tema besedama, ki jih bom spodaj napisal, se razlikujeta v tem, da je ena besedna zveza obdana z vejicama, kot vrinjen stavek, medtem ko druga ne. Primera:

*Te cene so, milo rečeno, absurdne.

On si je s to potezo tako rekoč sam sebi izkopal jamo.*

Kot vidite, je v zgornjem primeru besedna zveza milo rečeno obdana z vejicama, v spodnjem tako rekoč pa ni.

Vir informacij glede rabe vejice pri teh besednih zvezah je bil kar SSKJ. Pa tudi drugod po spletu to opažam.

Ali mi lahko razložite, v čem se besedni zvezi razlikujeta, da je pri eni potrebno uporabiti vejice, pri drugi pa ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bestseller -ja [bêstsêler in béstséler] m (ȇ-ȇ; ẹ̑-ẹ̑)
prodajna uspešnica, zlasti knjiga: roman je hitro postal bestseller; ameriški, globalni bestseller; avtor, pisec bestsellerjev; lestvica, lista bestsellerjev / plošča s popularno popevko je letošnji bestseller

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bibliografȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Bidermanus m osebno lastno ime Bidermann: Pishe Bidermanus im. ed. od eniga, kateri druge miſli, inu skarbi nej iemel ompak kej ſe najde dobru vinu (I/1, 193) Jakob Bidermann (1578–1639), nem. pisec, jezuit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

blóg blóga in blôg blôga samostalnik moškega spola [blók blóga] in [blôk blôga]

spletno mesto za objavljanje besedil, slik, posnetkov, namenjeno predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blog, okrnjeno iz weblog iz web ‛mreža, splet’ + log v pomenu ‛dnevnik’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

blôg in blóg -a m (ȏ; ọ̑)
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja, spletni dnevnik: objaviti na blogu / avtor, pisec bloga; pisanje bloga; vsebina bloga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Blosius m osebno lastno ime Blosij: Pishe ludovicus Blosius im. ed. ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Ludovicus Bloſius im. ed. ǀ kakor poterdi Bloſius im. ed. rekozh ǀ ena dusha is viz je proſſila Ludovica Bloſiuſa tož. ed. Frančíšek Lúdvik Blósij, srlat. Franciscus Ludovicus Blosius, frc. François-Luis de Blois (1506–66), reformator benediktinskega reda in mistični pisec; → Blesensis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Boetius m osebno lastno ime Boetij: Boetius im. ed. je piſſanu puſtil ǀ satoraj je djal Boetius im. ed. Anícij Mánlij Torkvát Severín Boétij, lat. Anicius Manlius Torquātus Severīnus Boethius (480–525), rimski državnik, prevajalec gr. filozofov in pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Bóhorič -a m z -em oseb. i. (ọ̑) |slovenski protestantski pisec in slovničar|
Bóhoričev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Bonicius -ija m osebno lastno ime Bonicij: kakor ſe bere … od S. Bonitia Alvernenskiga rod. ed. (IV, 315) Bonícij, it. Bonizio (umrl pred 1099), škof v Sutriju severno od Rima, pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

brezimén2 -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. brezimen1: brezimeni avtor, pisec pisma / brezimena ovadba / te brezimene ptice so prihajale čisto blizu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

brezímnost -i ž (ȋ)
stanje brezimnega človeka: pisec se je skril za brezimnost / brezimnost ovadbe / sklenil je narediti konec svoji povprečnosti in brezimnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Brézovački -ega m, oseb. i. (ẹ̑) |kajkavski pisec|: spisi ~ega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Browning

Predlog

1 Browning samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

angleški pisec

ameriški inženir

IZGOVOR: [bráu̯nink], rodilnik [bráu̯ninga]

BESEDOTVORJE: Browningov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

búkovnik -a m, člov. (ú; ȗ) slovstv. |koroški ljudski pisec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Burgusamus m osebno lastno ime iz Bruggea (?): Lucas Burguſamus im. ed. odgovorij (II, 326) Verjetno je mišljen isti pisec kot pri → Burgensis.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Bzovius m osebno lastno ime Bzovij: sakaj ta vuzheni Bzovius im. ed. je djal (IV, 116) Verjetno je mišljen Bzôvij, srlat. Bzovius, s pravim imenom Abram Bzowski (17. stol.), polj. dominikanec, zgodovinar, pisec cerkvenih analov v 9. knjigah, obsegajočih obdobje od 1198 do 1571, ki so izhajale v Kölnu 1621–30, manj verjetno Abraham Bzovius, avtor del De Conceptione Immaculata B. Maria Virginis in De Stigmatibus S. Catharina Senensis; → Bizonius.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Cicero -na m osebno lastno ime Ciceron: Cicero im. ed. pak je djal, de tu nar nuznishi je tu lepu govorjenie ǀ Berite cicerona tož. ed., ter bote nashli ſapiſsanu ǀ obeden nijma meni samirit, aku bom jeſt s'Ciceronam or. ed. rekal Márk Túlij Cíceron, lat. Marcus Tullius Cicerō (106–43 pr. Kr.), rimski državnik, govornik in pisec; → Tulius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Ciprian(us) -na m osebno lastno ime Ciprijan: Kadar je letu S. Cyprianus im. ed. shliſhal ſe je zhudil ǀ S. Cijprianus im. ed. poterdi ǀ Taku je djal Cartagoneſerjom S. Cyprian im. ed. ǀ S. Cijprian im. ed. pravi ǀ vaſs sfetovam s'S. Cyprianam or. ed. ǀ shiher porezhem s'S. Cyprianam or. ed. Sv. Cecílij Cipriján (200/10–258), krščanski pisec in mučenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Cirilus -la m osebno lastno ime Ciril: Poshlushaite kaj pravi S. Cyrillus im. ed. ǀ kakor S. Cirillus im. ed. je bil samerkal ǀ KaKor ozhitnu pravi s. Cirilus im. ed. ǀ Poshlushajte beſsede S. Cirilla rod. ed. ǀ Poshlushajte S. Cyrilla tož. ed. ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Patriarhy s. Cyrilla tož. ed. ǀ s'S. Cirillam or. ed. bom rekal ǀ Shihar tedaj porezhem s'S. Cijrillom or. ed. Sv. Ciríl Aleksandríjski (pribl. 370–444), zgodnjekrščanski pisec, patriarh, cerkveni učitelj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Čándek -dka m, oseb. i. (ȃ) |slovenski nabožni pisec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čečkáč -a [čəčkač] m (á)
ekspr. kdor nerazločno, grdo piše: kateri čečkač je napisal to nalogo / slabš. časopisni čečkač člankar, pisec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Čêrnič -a m s -em oseb. i. (ȇ) |slovenski zdravnik in strokovni pisec|
Čêrničev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čŕkar -ja m s -em člov. (ȓ) slabš. |pisec, pisatelj|
čŕkarica -e ž, člov. (ȓ) slabš.
čŕkarjev -a -o (ȓ) slabš.
čŕkaričin -a -o (ȓ) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Dafnapatus m osebno lastno ime Dafnopat: kaj pravi Theodorus Daphnapatus im. ed. (III, 127) ǀ je imel urshoh rezhi Theodorus Daphnapatus im. ed. (III, 130) Têodor Dafnopát (pred 900–pred 963), bizantinski pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Dálmata -e in Dálmata -a m, oseb. i. (ȃ; ȃ) |hrvaški protestantski pisec|
Dálmatov -a -o (ȃ), ●Dálmatin -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Dálmatin -a m, oseb. i. (ȃ) |slovenski protestantski pisec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Damian(us) -na m osebno lastno ime 1. Damijan: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Arzati S. Coſma inu Damiana tož. ed. (II, 194) 2. Damiani: S: Peter Damianus im. ed. lete beſsede perloshi ǀ naſs opomina s. Damianus im. ed. ǀ Kakor S. Damianus im. ed. ǀ Sklene S. Damianus im. ed. ǀ satoraj je djal S. Peter Damian im. ed. ǀ s' beſſedamy S. Petra Damiana rod. ed. 1. Sv. Damiján, mučenec za časa Dioklecijana, skupaj s sv. Kozmo zavetnik zdravnikov, lekarnarjev, kirurgov, zobozdravnikov idr. 2. Sv. Péter Damiáni (1007–72), teološki pisec, kardinal in cerkveni učitelj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

demantírati -am dov. in nedov. (ȋ)
razglasiti vest ali trditev za neresnično, navadno v tisku; zanikati, preklicati: veleposlaništvo je demantiralo vesti o incidentu; vlada je te novice takoj demantirala / demantirati prazne govorice
// zavrniti, ovreči: pisec članka demantira samega sebe / praksa je demantirala napačne teorije; življenje tako miselnost vsak dan demantira

demantíran

-a -o:

demantirane izjave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Diez -a m osebno lastno ime Diez: kakor pravi Diez im. ed. ǀ ta bogaboyezhi Philippus Diez im. ed. ǀ kakor Philippus Diez im. ed. ǀ kakor je ſamerkal Diezh im. ed. ǀ ſim perſilen s'ſolsami na ozheſsah s'tem Bogabojezhem Djezam or. ed. gori savpiti Fílip Díez, port. Filippe Dias, srlat. Philippus Diez (16. stol.), frančiškan, pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Diodorus m osebno lastno ime Diodor: Diodorus im. ed. Siculus piſhe (I/1, 75) ǀ ſamerkajte leto hiſtorio, katero pishe Diodorus im. ed. (II, 306) ǀ Pishe Diodorus im. ed. od eniga krajla (II, 436) Díodor Sicílski, lat. Diodorus Siculus (1. stol.), pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Dionizius -a/-ija m osebno lastno ime Dionizij: pravi Dionyſius im. ed. Carthuſianus ǀ S. Dionysius im. ed. Carthuſianus poterdi ǀ Trinog Dionysius im. ed. je bil is Siracuſe pobegnil ǀ Dionyſius im. ed. Caſſius od Ceſſaria Adriana je djal ǀ Dioniſius im. ed. Carthuſianus piſhe ǀ pravi Dionyſius im. ed. Areopagita ǀ Kateru poterdi Dijoniſius im. ed. Rutilius rekozh ǀ taku govorij Dionijſius im. ed. Cart: ǀ Satorai pravu praui Dionijsius im. ed. Chartuſianus: ǀ poterdi Dyoniſius im. ed. Carthuſianus ǀ je odgovuril ta Vuzheni Philoſophus Ariſtippus Krajlu Dioniſiuſu daj. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Francia s' Dionyſiam or. ed. ǀ je bil porok pred krajlam Dionyſiuſam or. ed. 1. Dionízij Kartuziján, niz. Denys van Leeuwen (1402–71), teolog, pisec 2. Dionízij starejši (431–367 pr. Kr.), trinog v Sirakuzah 3. → Areopagita 4. Dostopna literatura ne navaja nikogar z imenom Dionízij Rutílij. 5. Kásij Dionízij, lat. Cassius Dionysius (2.–1. stol. pr. Kr.), prevajalec del Kartažana Marga 6. Sv. Dionízij, frc. Dénis (mučen 250), prvi pariški škof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

doksográf -a m (ȃ)
zlasti pri starih Grkih pisec, ki zbira in zapisuje nauke filozofov:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dolgovézen -zna -o [dou̯govezən] prid. (ẹ́ ẹ̄)
slabš. ki zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava: dolgovezen človek; pisatelj je v svojih prvih delih preveč dolgovezen
// razvlečen, nezanimiv: poslušalce utruja s svojim dolgoveznim govorom; pisec se izgublja v dolgoveznih, detajlnih opisih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Določna in nedoločna oblika pridevnika v časopisnem naslovu

Pozdravljeni, zanima me, kako je pravilno (npr. v naslovu članka):

Miha Zupanič najbolje uvrščeni član Judo kluba Bežigrad

ali

Miha Zupanič najbolje uvrščen član Judo kluba Bežigrad

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

domačínstvo -a s (ȋ)
1. knjiž. domačijstvo: v članku ocenjuje pisec pomen našega sodobnega domačinstva
2. zastar. gospodinjstvo: kupila je nekaj reči, ki se rabijo v domačinstvu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Dominikus -k(us)a m osebno lastno ime Dominik: Kadar je pridigual S. Dominicus im. ed., hudizhy ſo prishli vmej folk v' podobi teh kazh, inu krot ǀ En lep mirakel pishe Dominicus im. ed. Marcheſius od miloſti Boshje, kateri v'Indiah ſe je bil sgudil ǀ letem MARIA Diviza je bila perneſla Mashni gvant. tudi je bila gvant Ordna S. Dominicuſa rod. ed. ǀ v' Orden S. Dominica rod. ed. ſtopil ǀ v' mei uſemi molytvami leta je ta ner lublishi kakor Sama Maria Diviza S. Dominicuſu daj. ed. ǀ Angely Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli, inu s' premlali … Nikar skuſi ſvejsde, kakor S. Dominica tož. ed. 1. Sv. Domínik (1170–1221), redovni ustanovitelj 2. Domínik Maríja Markézij, it. Dominico Maria Marchesio (17. stol.), pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Dorlandus m osebno lastno ime Dorlandhs: cilu Turki v' ſvoj potrebi ſo pomozh per S. Anni nashli, kakor pishe Dorlandus im. ed. (III, 401) Petrus Dorlandhs (1454–1507), pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Doroteus -a m osebno lastno ime Dorotej: Kadar leto hiſtorio S. Dorotheus im. ed. je premishloval (II, 177) ǀ poshlushaite kaj pravi S. Dorotheus im. ed. (V, 127) ǀ Poshlushajte beſsede S. Dorotheuſa rod. ed. (II, 177) Morda je mišljen Dorotêj (3. stol.), škof v Tiru in pisec, ki pa ni svetnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Drabósnjak -a m, oseb. i. (ọ̑) |slovenski ljudski pisec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma]

literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela

film z resno vsebino

ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno dramatika, ekspresivno dramolet

4.

ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja močne občutke strahu, tesnobe, negotovosti

STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama
FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

drámski drámska drámsko pridevnik [drámski]

ki je v zvezi z dramo 1. ali dramatiko 1.; SINONIMI: dramatični, dramatski

;

SINONIMI:

;

SINONIMI:

dramatski

ki je v zvezi z dramo 2.

ki je v zvezi z glasom, ki je bogat, močan, čustven in se uporablja pri igranju herojskih, tragičnih opernih vlog; SINONIMI: dramatski

STALNE ZVEZE: dramska pesnitev
ETIMOLOGIJA: ↑drama

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Drekselius m osebno lastno ime Drekselij: ad kateriga pishe Drexelius im. ed. (V, 198) Jeremíja Dreksélij, nem. Jeremias Drechsel, srlat. Drexelius (1581–1638), jezuit, profesor humanistike v Augsburgu in Dillingenu, pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Džamal Hašokdži

Kateri zapis priimka je v slovenščini pravi: Kašokdži, Kašogdži, Hašogdži, Hašokdži, Hašogi ali kaj tretjega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Edninski ali množinski osebek

Zanima me, kako bi se pravilno napisal tak (izmišljen in pretiran) primer: Oseba(e), ki ne izpolnjuje(jo) tega/teh pogoja/ev, se napoti(jo) na Ministrstvo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Ekertus m osebno lastno ime Eckhart (?): Angelzi eno ſuſebno slatkust ſo pozhutili, Kadarkuli tu ſ. Ime ſo imenovali, Kakor je djal Appat Eckertus im. ed. (I/2, 34) Morda je mišljen Johannes Eckhart (pribl. 1260–1328), benediktinec, prior v Erfurtu, profesor teologije v Parizu in Strasbourgu, pisec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Elianus m osebno lastno ime Elijan: piſhe Elianus im. ed. od Slona ǀ Od shtorkel pishe Elianus im. ed. ǀ Elianus im. ed. pishe od eniga pſſa ǀ taku pishe AElianus im. ed. ǀ Nad katerim nenuznim dellom AElianus im. ed. ſe je zhudil Klávdij Eliján, lat. Claudius Aeliānus (pribl. 170–280), rimski višji duhovnik in pisec, sofist, avtor knjige o življenju živali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

evangelist

Predlog

evangelista samostalnik moškega spola

pisec evangelijev

IZGOVOR: [evangelíst], rodilnik [evangelísta]

BESEDOTVORJE: evangelistov

ZVEZE: evangelist Janez

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Fabrinus m osebno lastno ime Fabrin: kateru poterdi Faberinus im. ed. (IV, 424) Fabrín, srlat. Fabrinus, pisec (16.–17. stol.); da zapis vsebuje odvečni e, je izkazano z referenco Fabrin. na robu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

fantást -a m, člov. (ȃ) odličen novelist in ~ |pisec znanstvenofantastičnih del|; neživljenjski ~ sanjač, zanesenjak
fantástka -e ž, člov. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Frontinus m osebno lastno ime Frontin: Piſse Iulius Frontinus im. ed., de leta Ceſar je bil oblegil s' ſvoje vojsko enu veliku Meſtu (II, 425) ǀ Zhudu veliku pishe od exempelna Frontinus im. ed. (V, 579) Sékst Júlij Frontín, lat. Sextus Iulius Frontīnus (40–100), rimski vojni in tehnični pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Fulgozus m osebno lastno ime Fulgoz: SemKaj ſe rajma tu Kar piſhe Fulgoſus im. ed., inu Euſebius (I/2, 74) ǀ piſse Fulgosus im. ed., de v'tem Toletanskim mejſti eniga ozheta krajl je bil k'ſmerti obſodel (II, 334) Baptísta Fulgóz, srlat. Babtista Fulgosus (15. stol.), it. pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Galfridus m osebno lastno ime Galfrid: Kakor je samerkal Galfridus im. ed. (IV, 227) ǀ kakor je samerkal Galfridus im. ed. (V, 206) ǀ Gelfridus im. ed. tukai pravi (I/2, 62) Morda je mišljen Gálfrid Monemetéški, srlat. Galfridus Monemetensis (pribl. 1100–54), škof in pisec, manj verjetno Gálfrid, agl. Godfrey, valiž. Gruffyd, avtor dela Historia regnum Brittaniae, napisanega med 1118 in 1135.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

górniški górniška górniško in gorníški gorníška gorníško pridevnik [górniški] in [gorníški]

ki je v zvezi z gorniki1 ali gorništvom

gornike1

gorništvu

ETIMOLOGIJA: ↑gornik

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

grafítar -ja m z -em člov. (ȋ) |pisec grafitov|
grafítarica -e ž, člov. (ȋ)
grafítarjev -a -o (ȋ)
grafítaričin -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

haiku haikuja samostalnik moškega spola [hajkú] tudi [hájku]

iz literarne vede pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek, vtis, zlasti iz narave, po izvoru iz Japonske

kot pridevnik ki je v zvezi s haikujem 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Haiku, frc. haïku iz jap.

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Hostiensis m osebno lastno ime Hostiensis: Drago Hostienſis im. ed. na tem ne zvibla (I/1, 92) ǀ Taku resklada Drago Hoſtienſis im. ed. (IV, 362) Verjetno je mišljen it. kanonist in pisec Enrico Hostiensis (umrl 1271), vendar ni jasno, zakaj bi se njegovo krstno ime prevajalo s sloven. Drago, morda zaradi podobnosti z it. imenom Arrigo, ki tako kot Enrico izvira iz nem. Heinrich < srvnem. Heinrīch.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Hugo -g(on)a m osebno lastno ime Hugo: pravi Hugo im. ed. Cardinalis ǀ Ta vuk tudi je bil dopolnil Hugo im. ed. Cardinal ǀ kakor pravi Hugo im. ed. à S. Victore ǀ pravi Hugo im. ed. Charenſis ǀ Hugo im. ed. Carenſis perloshj ǀ pishe Hugo im. ed. de S. Victore ǀ Hugo im. ed. Victorinus je sapiſſanu puſtil ǀ Taku resklada Hugo im. ed. Florentinus ǀ Hugo im. ed. Florentinski Firsht, kateri en greshen, in nesramen leben je pelal ǀ S. Steffan tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu Hugonu daj. ed. ǀ zhakamo Firshta Hugona tož. ed. ǀ Poſhluſhajte Huga tož. ed. Cardinala 1. Húgo Kándid, srlat. Hugo Candidus (umrl 1099 ali kasneje), kardinal 2. Húgo iz samostana sv. Viktorja (1096–1114), filozof, teolog in mistični pisec 3. Húgo iz San Cara (pribl. 1190–1263), kardinal 4. Neki opat z imenom Húgo 5. Neki florentinski knez z imenom Húgo; → Ugo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

idílik -a m, člov. (í) slovstv. |pisec idil|; poud. biti sentimentalen ~ |olepševalec|
idíličarka -e ž, člov. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Idiota m osebno lastno ime Idiota: Idiota im. ed. pravi ǀ Letukaj Idiota im. ed. ſe h' Marij oberne, ter k' nij pravi ǀ Idiota im. ed. je ſamerkal Idióta, pravo ime verjetno Raymundus Jordanus (8.–9. stol.), pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

insinuírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. namigovati, podtikati: pisec članka je insinuiral, da je dogodek posledica nepazljivosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

izpeljávati -am tudi speljávati -am nedov. (ȃ)
1. prihajati do kakega spoznanja, zaključka na podlagi česa: pisec študije izpeljava svoje misli na podlagi proučitve obsežnega gradiva
2. delati, da godni mladiči zapustijo gnezdo: lastovka je izpeljavala mladiče; siničke se izpeljavajo iz gnezda
3. star. z vztrajnim spraševanjem poizvedovati: večkrat ga je izpeljavala, kaj mu je; prim. speljavati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

izrèk -éka m

1.

zgoščeno izražena duhovita, globoka misel

SINONIMI:

aforizem, star. rek, knj.izroč. reklo

2.

pravn. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve

SINONIMI:

pravn. dispozitiv, pravn. judikat, pravn. sodbeni izrek, pravn. sodni izrek, pravn. tenor1

3.

mat. trditev, do katere se pride s sklepanjem iz temeljnih resnic, načel

SINONIMI:

mat. teorem

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

Jánez Svetokríški -a -ega m, oseb. i. (á ȋ) |slovenski cerkveni pisec|: pridige ~a ~ega; prim. Svetokriški

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Jápelj -plja m z -em oseb. i. (á) |slovenski nabožni pisec in jezikoslovec|
Jápljev -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Joahim(us) m osebno lastno ime 1. Jojakim: rano tiga greha prejeli, de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham … Ioachim im. ed. ǀ nekadaj Mashnik Ioachim im. ed. je od te brumne Iudithe djal ǀ ſam ta ner vishishi Mashenik Joachim im. ed. s'úſemi Duhouni je ny nepruti shal 2. Joahim: letu poterdi Appat Ioachim im. ed. ǀ od rojſtua Svetiga Franciſca ſtu lejt poprej je prerokoval v' Benetikih ta bogaboyezhi Appat Joachimus im. ed. 1. Jojakím, veliki duhovnik v Jeruzalemu (SP Jdt 4,6) 2. Morda je mišljen cistercijanski opat Jóahim iz Flóre (1132–1202), mistični pisec, ki pa je deloval v južni Italiji.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Julius -a m osebno lastno ime Julij: Julius im. ed. Ceſſar je shlishal de Catulus je piſſal zhes zhaſt ǀ Iulius im. ed. Ceſar po tem Kir je bil Afrikanerij premagal je bil petdeſsent taushent mys pustil s'temi nar shlahtnishimi spishamy naloshit ǀ Piſse Iulius im. ed. Frontinus, de leta Ceſar je bil oblegil s' ſvoje vojsko enu veliku Meſtu ǀ Marcus Antonius je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa rod. ed. Rimskimu folku ǀ ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli kakor Juliuſa tož. ed. Ceſſaria 1. → Cezar 2. Sékst Júlij Frontín, lat. Sextus Iulius Frontinus (pribl. 40–103), upravitelj Britanije (74–77), rimski vojni in tehnični pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Júričič -a m z -em oseb. i. (ȗ) |slovenski in hrvaški protestantski pisec|
Júričičev -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Juvenalis m osebno lastno ime Juvenal: reſnizhnu je govuril Juvenalis im. ed., kadar je djal (III, 608) ǀ Juvenalis im. ed. pak je puſtil sapiſſanu (IV, 292) Júnij Juvenál, lat. Iūnius Iuvenālis (58/60–130/138), rimski satirični pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Karnotensis m osebno lastno ime iz Chartresa: kaj pravi Arnoldus Carnotenſis im. ed. (III, 444) Árnold iz Chartresa (16. stol.), opat v benediktinskem samostanu Bonneval pri Chartresu, pisec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Kasaneus m osebno lastno ime Kasanej: Caſſanæus im. ed. pishe de kmetushki ſtan jma v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti (IV, 419) Če ni tiskarska napaka namesto → Kasianus, je morda mišljen neki pisec iz Cassana (all'Ionio), mesta na Kalabriji pri Cosenzi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Kasianus m osebno lastno ime Kasijan: piſhe Ioannes Caſsianus im. ed. ǀ Caſſianus im. ed. lepu naſs vuzhy ǀ Sveti Caſſianus im. ed. je djal dokler G. Bug je bil sapovedal, de imaio njemu offrat deſſetino od vſiga ſadu Jánez Kasiján, lat. Johannes Cassianus (pribl. 360–435), menih, asket in pisec; → Kasaneus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Kasija ž zemljepisno lastno ime Kasijaà Kasija cit. pril. iz Kasije: Kakor Simon à Caſsia je bil samerkal (I/2, 76) ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi (II, 489) Símon iz Kásije, it. Simone da Cassia (14. stol.), asketski pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Kastélec -lca m s -em oseb. i. (ẹ̑) |slovenski nabožni pisec in slovaropisec|
Kastélčev -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Kdaj in zakaj se je uveljavil zapis z »nj« in »lj«?

Zanima me, kdaj in zakaj se je uveljavil zapis z nj in lj. Na primer štrukelj, boljši, Kranj, Gorenjska itd., ko pa se teh j- jev ne izgovori.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Kitajska imena in prečrkovalne težave

Kaj storiti, ko je geslo v slovarskem delu pravopisa v nasprotju s pravili pravopisa?

Primer: Mao Cetung

Slovenski pravopis pravi, da opuščamo prečrkovalne ovinke prek pisav drugih jezikov, npr. angleščine ... Prečrkovanje dong v dung izvira iz angleščine (Wade-Giles). Pravopis tudi pravi, da pinjinski z zapišemo kot dz. Torej: Mao Dzedong
Podomačevanje običajno ne poteka iz ideografske pisave temveč iz Pinjina - uradnega latiničnega zapisa LR Kitajske. Torej: Mao Zedong
Glede na korpus Gigafrida Mao Cetung (120 konkordanc) ni najbolj razširjena oblika. Bolj pogosto je uporabljena oblika Mao Zedong (720 konkordanc).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

koledárnik -a m (ȃ)
ekspr. pisec, sestavljavec koledarja: razprava o slovenskih koledarjih in koledarnikih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kolúmna -e ž

članek v reviji ali časopisu z izrazito poudarjenim osebnim stališčem avtorja, ki navadno izhaja v določenih časovnih presledkih

SINONIMI:

stolpica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

komédija komédije samostalnik ženskega spola [komédija]

drama s šaljivo, smešno vsebino

film s smešno vsebino in navadno lahkotnejšimi temami, srečnim koncem

elementi, struktura dramskega, filmskega dela, ki vzbujajo smeh

4.

ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja smeh, občutke veselja

4.1.

slabšalno

STALNE ZVEZE: stand up komedija, stand-up komedija
FRAZEOLOGIJA: brez komedij, komedija zmešnjav, Komedija je končana.
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Komödie, frc. comédie, it. commedia prek lat. comoedia iz gr. kōmōidía, iz kōmōidós ‛pevec Dionizu posvečenih veselih pesmi’, iz kõmos ‛Dionizu posvečena vesela pesem ali (bučen) svečan obhod’ + ōidós ‛pevec’ - več ...

konsekvénca -e ž (ẹ̑)
1. knjiž. (logična) posledica: to si lahko razlagamo kot konsekvenco njegovih pojmovanj družbenega vprašanja / nav. mn., publ. tako ravnanje ima lahko neprijetne konsekvence
// sklep, zaključek: iz vsega tega sta sledili dve konsekvenci / nav. mn., publ. pisec ni jasno izvajal svojih konsekvenc
2. publ., v prislovni rabi, v zvezi do skrajne, zadnje konsekvence izraža najvišjo možno stopnjo, mero česa: stvar je razvil do skrajnih konsekvenc; razpresti pesnikove teze do zadnje konsekvence
// v zvezi v skrajni, zadnji konsekvenci poudarja trditev: pisatelj tudi v skrajni konsekvenci ne zanika predmeta; resnica mu je bila v zadnji konsekvenci cilj
3. knjiž. doslednost, načelnost: pravil se je držal z železno konsekvenco

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Kóšič -a m s -em oseb. i. (ọ̑) |prekmurski pisec|
Kóšičev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kováč1 -a m s -em člov. (á) ~ podkuje konja; poud. ~ usode |določevalec|; slabš. ~ verzov |sestavljavec, pisec|
kovačíca -e ž, člov. (í) star. kovačeva žena
kováčev -a -o (á)
kovačíčin -a -o (ȋ) star.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kozmopolítski kozmopolítska kozmopolítsko pridevnik [kozmopolítski]

ki ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti; SINONIMI: kozmopolitanski

;

SINONIMI:

kozmopolitanski

1.2.

;

SINONIMI:

kozmopolitanski

ki je v zvezi s kozmopoliti 2.; SINONIMI: kozmopolitanski

kot samostalnik v obliki kozmopolitsko kar ima, vključuje prvine raznolikih kultur, nazorov, narodnosti in je odprto za njihovo sprejemanje

ETIMOLOGIJA: ↑kozmopolit

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Krélj -a m s -em oseb. i. (ẹ̑) |slovenski protestantski pisec|
Kréljev -a -o (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Krémpl -a [pə] m, oseb. i. (ẹ́) |slovenski zgodovinar in cerkveni pisec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

krokí -ja m (ȋ)
knjiž. risba, ki z malo črtami dela osnovni, bistveni vtis pokrajine, predmeta: narisati kroki; pren. pisec malih lirskih krokijev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lákota Frazemi s sestavino lákota:
vólčja lákota

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Lanspergius m osebno lastno ime Lanspergij: kar pishe Joannes Lanspergius im. ed., de v' Meſti Treviris je bil en Mashnik brat Svetiga Roshenkranza, inu Carthaiſerskiga Ordna Prior (IV, 300) ǀ kakor Lanſpergius im. ed. je samerkal (III, 395) Jánez Júst Lanspêrgij, srlat. Johannes Justus Lanspergius, pravo ime Johannes Gerecht (1489–1539), v bavarskem Landsbergu rojeni kartuzijan in asketski pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Lanuza ž zemljepisno lastno ime Lanuzade Lanuza cit. pril. osebno lastno ime iz Lanuze: pravi Hieronymus Delanuza (II, 150) Hierónim iz Lanúze, špan. Geronimo de Lanuza, pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

leposlôvec -vca m (ȏ)
pisec leposlovnih del: priznan leposlovec
// zastar. estet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Lesage

Predlog

Lesagea samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

francoski razsvetljenski pisec

francoski modni podjetnik

IZGOVOR: [lesáš], rodilnik [lesáža] in [ləsáš], rodilnik [ləsáža]

BESEDOTVORJE: Lesageov in Lesageev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

letopísec -sca m (ȋ)
pisec letopisov: tako poroča letopisec iz 15. stoletja; pren. pisatelj je hotel biti tudi letopisec svojega časa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

letopísec -sca m

pisec, ki zapisuje pomembnejše dogodke po letih

SINONIMI:

analist, redk. analistični pisec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

libretíst -a m, člov. (ȋ) |pisec libreta|
libretístka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

líst Frazemi s sestavino líst:
bíti náše gôre líst, bíti nepopísan líst [papírja], fígov líst, iz lísta napráviti hrást, nepopísan líst [papírja]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

logográf -a m (ȃ)
pri starih Grkih pisec pripovedi, zgodb o ustanovitvi kakega mesta, o izvoru, razvoju kakega rodu: zgodovinski in bajeslovni elementi v delih logografov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Lukiján -a m, oseb. i. (ȃ) |grški pisec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Mafeus m osebno lastno ime Mafej: She zhudnishi je tu kar pishe Petrus Maffæus im. ed. (I/1, 87) Péter Mafêj, srlat. Petrus Maffeus (16. stol.), pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Mala ali velika začetnica pri priložnostno skrajšanih imenih

Vljudno vas prosim za pomoč pri uporabi velike oziroma male začetnice, kadar se v besedilu uporablja »v nadaljevanju«.

Primer: ... ko govorimo o Pogodbi o odstopu terjatev (v nadaljevanju: pogodba) ...

Ali se v uporablja mala ali velika začetnica? Če sta pravilni obe možnosti bi vam bila hvaležna za razlago, v katerem primeru se uporablja katera možnost.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Marcelianus m osebno lastno ime Marcelijan: brata, Marcus, inu Marcellianus im. ed. Synoua tiga bogatiga Tranquillina, ſta bila noter potegnena savolo vere Chriſtuſa Jeſuſa (III, 104) ǀ ſta bila ſposnala una dua Sveta brata Marcus, inu Marcellianus im. ed. (III, 409) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Marcellianus im. ed. (III, 428) 1. Sv. Marceliján, mučen skupaj z bratom Markom za časa Dioklecijana 2. Ni jasno, kateri pisec je mišljen, morda → Marcelinus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

memoári -ov m mn. (ȃ)
knjiž. popis dogodkov, srečanj, ki jih je pisec sam doživel; spomini: izdati, pisati memoare

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

memoaríst -a m (ȋ)
knjiž. pisec spominov: ta memoarist ne poudarja lastnih zaslug / leposlovni memoarist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Metelko

Predlog

Metelka samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

slovenski slovničar in pisec

IZGOVOR: [metélko], rodilnik [metélka]

BESEDOTVORJE: Metelkov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mèzdnik in mezdník in mézdnik in mêzdnik -a [prvi obliki məzdnik] m (ə̄; í; ẹ̄; ē)
ekspr. mezdni delavec: naraščajoče nezadovoljstvo mezdnikov / slabš. pisec mezdnik napiše vse, kar hočete
// najemniški vojak: v bojih so sodelovali dobro plačani mezdniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Mimus m osebno lastno ime Mim: cilu en Ajd vaſs vuzhij Publius Mimus im. ed. rekozh (II, 37) ǀ Sakaj en laſſ, de ſi lih tenik, vener imà, inu ſturj ſenzo je dial Mimus im. ed. (V, 131) Públij Mím, lat. Publius Mimus, rimski pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mójster Frazemi s sestavino mójster:
bíti [právi] mójster za kàj, mójster beséde, mójster perésa, mójster skáza

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

namigováti -újem nedov.

na kaj hoteno prikrito omenjati, opozarjati

SINONIMI:

namigavati, knj.izroč. aludirati, ekspr. cikati, knj.izroč. insinuirati, knj.izroč. meriti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

napomínjati -am nedov. (í)
zastar. pripominjati, omenjati: nadalje napominja pisec, da je našel to rastlino tudi drugod / vest ga napominja na bližajočo se nesrečo opozarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

narkománstvo -a s (ȃ)
zasvojenost z mamili: dolgotrajno uživanje mamil vodi v narkomanstvo / v članku pisec obravnava trgovino z mamili in narkomanstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nèizsledljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da izslediti, odkriti: pisec članka je do zdaj še neizsledljiv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Neknjižnost izražanja svojine s predlogom: »pulover od Mojce«

Zanima me, zakaj je slogovno neustrezno napisati pulover od Mojce?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Nepravi namernik, ki se začne z »da bi«

Da bi se nato ob neslavnem dezertiranju Šarca ustanovila tretja Janševa vlada.

Po mojem napačna raba. Ali se motim?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Nepravi premi govor v Svetem pismu

Zanima me raba narekovajev pri nepravem premem govoru. V slovenskih prevodih Svetega pisma (primerjala sem Slovenski standardni prevod in Ekumensko izdajo) sem namreč opazila, da so uporabljali narekovaje tudi, če je šlo za nekaj, kar je oseba mislila. Ali je narekovaje v takšnih primerih možno kako upravičiti, saj se glede na Pravopis naj ne bi uporabljali v primeru nepravega premega govora? Takšni odlomki v Svetem pismu so na primer: 5Mz 7:17, 18; 8:17; 15:9; Mar 2:6-8

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nèugotovljèn -êna -o (ȅȅ ȅé ȅé) še ~a škoda; Pisec dela je ~
nèugotovljênost -i ž, pojm. (ȅé)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nivó -ja m (ọ̑)
1. višina (ravne) površine česa: nivo cestišča, pločnika; nivo vode se dviga; zmanjšati razlike v nivojih; kletni prostori pod nivojem zemljišča / križišče cest na različnih nivojih
♦ geogr. morski nivo povprečna zgornja meja, črta morja kot izhodišče za merjenje nadmorske višine; morska gladina
2. publ., navadno s prilastkom kar opredeljuje kvalitativno vrednost pojava, raven: drama dosega evropski nivo; dvigati izobrazbeni, kulturni, življenjski nivo prebivalstva; nivo časopisa je nizek; nekateri filmi so zdrknili na nivo obrti
// kar opredeljuje kvantitativno vrednost pojava: produkcija je padla na lanskoletni nivo; nivo gospodarskega razvoja
3. publ., s prilastkom stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti, raven: razprava bo tekla na vseh nivojih; analize so bile opravljene na nivoju občine, države / konferenca na najvišjem nivoju konferenca vodilnih oseb, navadno šefov držav
● publ. pisec neprepričljivo prehaja z estetskega nivoja na sociološki področja; publ. biti na nivoju biti dober, kvaliteten; publ. pojava sta na istem nivoju sta enakovredna; sta istovrstna; publ. biti pod nivojem biti podpovprečen, nekvaliteten, slab

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

novéla novéle samostalnik ženskega spola [novéla]

pravni akt, s katerim se spreminja ali dopolnjuje drug veljavni pravni akt enake pravne moči

krajše pripovedno delo z manjšim številom oseb, enim osrednjim dogodkom in navadno presenetljivim preobratom, navadno v prozi

televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: telenovela, neformalno žajfa, neformalno žajfnica

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Novelle) iz it. novella ‛novica, novička, nekaj novega’, iz lat. novellus ‛nov, novcat’ iz novus ‛nov’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

novelíst -a m, člov. (ȋ) |pisec novel|
novelístka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

novíčar -ja m z -em člov. (ȋ) |sodelavec časnika, pisec novic|; star. časnikar, novinar
novíčarka -e ž, člov. (ȋ)
novíčarjev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

obséden Frazemi s sestavino obséden:
délati kot obséden, igráti kot obséden, kričáti kot obséden, trenírati kot obséden

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Odo m osebno lastno ime Odo: pravi S. Odo im. ed. (III, 200) ǀ Odo im. ed. kartajſerskiga ordna (II, 123) 1. Sv. Ódo Clunyjski (pribl. 880–942), prenovitelj meništva, pisec 2. Neki kartuzijanski menih

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

O začetnici v imenih »Slovensko primorje« in »slovenska Obala«

Znašla sem se še v eni pravopisni dilemi. Zanima me, s kakšnimi začetnicami se napiše slovenska obala kot ime turistične destinacije. Je to ime kje standardizirano?

Vem, da se samo Obala piše z veliko začetnico, ampak pisec želi uporabiti tudi pridevnik slovenska, nikakor pa besedne zveze Slovensko primorje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Oziralni odvisni stavki in zaimek »kjer«

Zanima me, kako je z rabo besede kjer v naslednji povedi:

Ohladilo se bo in popoldne bomo z izjemo Primorske, kjer jih bo okoli petnajst, po državi namerili okoli deset stopinj.

Nekje sem namreč zasledila, da se kjer naj ne bi uporabljal, če je prej že izražen kraj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Páglovec -vca m s -em oseb. i. (á) |slovenski nabožni pisec|
Páglovčev -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pamfletíst -a m, člov. (ȋ) |pisec pamfletov|
pamfletístka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Papiáš -a m Papija, cerkveni pisec: liki ſze niſterim zPapiáſa Jeruzálemſzkoga Püſpeka drejmle KŠ 1771, 2 (B1b)

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

parodíst -a m (ȋ)
knjiž. kdor parodira: pri opisovanju vsakdanjih dogodkov je bil dober parodist
♦ lit. pisec parodij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

parodíst -a m, člov. (ȋ) |pisec parodij|
parodístka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

paskvilánt -a m, člov. (á; á) |pisec sramotilnih spisov|
paskvilántka -e ž, člov. (á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Pasolini

Predlog

Pasolinija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

italijanski režiser in pisec

IZGOVOR: [pazolíni], rodilnik [pazolínija]

BESEDOTVORJE: Pasolinijev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

peljáti péljem tudi -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do/iz/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod / kam
Tujo delegacijo so (s posebnim diplomatskim spremstvom) peljali v mesto.

2.

kdo/kaj s prevoznim sredstvom premikati se od—do/iz/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod / kam
/Po levi/ je peljal skozi križišče.

3.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Cesta (nas) pelje mimo šole.

4.

čustvenostno, preneseno kdo/kaj ciljno upravljati koga/kaj od—do/iz/s koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Pisec pelje bralca skozi zgodovino teh krajev.

5.

preneseno kaj delati, povzročati od—do/iz/s koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Delo pelje do uspeha.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

Peluziota m osebno lastno ime Peluzijski: pravi Peluſiota im. ed. (I/1, 105) ǀ Iſidorus Paluſiota im. ed. je sapiſſanu puſtil (IV, 62) Ízidor Pelúzijski, srlat. Isidorus Pelusiota (pribl. 360–435), menih (verjetno tudi opat), pisec pribl. 2000 pisem praktičnoteološke ali eksegetske vsebine

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

perésar -ja m (ẹ̑)
slabš. pisarniški delavec, pisar: za mizo je sedel neprijazen peresar
// pisatelj, pisec: objavijo vse, kar napiše ta peresar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

perésnik -a m (ẹ̑)
1. priprava v obliki paličice z odprtino na enem koncu za pero: vtakniti pero v peresnik; lesen peresnik
// taka priprava s peresom: še vedno piše s peresnikom / ponudba peresnikov taki pripravi podobnih (sodobnih) pisal sploh
// injekcija v obliki take priprave, zlasti za vbrizgavanje inzulina: komplet igel za peresnik / injekcijski, inzulinski peresnik; peresnik za dolgodelujoči, kratkodelujoči inzulin
2. lahek prenosni računalnik, navadno brez tipkovnice in z zaslonom na dotik: peresnik za poslovno rabo; peresniki in navadni prenosniki
3. nav. mn. poševno prirezan makaron: peresnike je skuhala v osoljeni vodi; tanki polnozrnati peresniki; peresniki z brokolijem, bučkami, panceto, paradižnikom, puranom; juha, solata s peresniki; peresniki in špageti
4. iron. pisatelj, pisec: ta ali oni peresnik se bo morda le zamislil ob tem problemu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

perésnik -a m (ẹ̑) vtakniti pero v ~; člov., iron. |pisatelj, pisec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Pierius m osebno lastno ime Pierij: Semkaj ſe meni rajma, Kar pishe Pierius im. ed. od Arabjerjou (I/2, 69) ǀ Ta Vuzheni Pater Pierius im. ed. je premishloval (V, 583) ǀ Pierius im. ed. pak pravi, de is ſramoshlivoſti je bil letu ſturil (V, 583) Piêrij Aleksandríjski (umrl 309), bogoslovni pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pisáč -a m (á)
1. nekdaj nižji pisarniški uslužbenec; pisar: ponudili so mu mesto pisača; sodnik in pisači
// slabš. uradnik, uslužbenec sploh: mislil je, da sem kak advokatski pisač; birokratski pisači
2. slabš. pisatelj, pisec: naši pisači / navaden pisač je, ne pa pisatelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pisáč -a m
1. pisar, pisec: Med tejma dvöma je te ménſi etoga liſzta piſzács KŠ 1771, 743; Meſztni piſzács pa geto je doli vtiſao lüſztvo KŠ 1771, 403; Baruk, ki je meſzto piſzácsa bio pri Jeremiáſſi KM 1796, 74; jezik moj je, liki pero hitroga piszácsa TA 1848, 36
2. pismouk: I priſztoupivſi eden piſzács erkao je nyemi KŠ 1771, 26; Jaj vám piſzácske i farizeuske KŠ 1754, 163; Teda ſzo priſztoupili k Jezuſi Jeru'zálemſzki piſzácske KŠ 1754, 50; Ka ſzo nam niháli popiſzano Sztári Piſzácske od ti drügi Apoſtolov KM 1796, 131; Trbej Szinej cslovecsemi ſze zavrcſi od piſzácſov KŠ 1754, 111; Teda ſzo odgouvorli niſteri zpiſzácsov KŠ 1771, 40; I, vkup ſzpravivſi piſzácse lüſztva KŠ 1771, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pisálec -lca [pisau̯ca tudi pisalca] m (ȃ)
star. pisatelj, pisec: anonimni pisalec pisem / mladi slovenski pisalci; pisalec pravljic, zgodb
● zastar. sodni pisalec pisar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pisálec -lca m [u̯c] m s -em člov. (ȃ) star. pisatelj, pisec
pisálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) star. pisateljica
pisálčev -a -o [u̯č] (ȃ) star.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Pisanus m osebno lastno ime Pisan: Taku de perloshj Piſſanus im. ed. (III, 509) Álfonz Pisán (1528–92), špan. pisec, jezuit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pisár -ja m (á)
1. nekdaj kdor se poklicno ukvarja s pisanjem, prepisovanjem: listine so pisarji skrbno prepisovali; grajski, samostanski pisar
// nižji pisarniški uslužbenec: sina je dal za pisarja / mestni, sodni pisar
2. slabš. pisatelj, pisec: ti naši pisarji ne vedo, kako nam kvarijo jezik / to ni noben pisatelj, je navaden pisar
♦ zool. smrekov lubadar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pisár -ja m s -em člov. (á) grajski ~; slabš. |pisatelj, pisec|
pisárka -e ž, člov. (á) slabš. |pisateljica|
pisárjev -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pisar [pisár pisárja] samostalnik moškega spola

pisar
pisec

PRIMERJAJ: prigodinski pisar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pisar -ja m 1. pisec: Od ſonza ſo djali ty Stari Piſſary im. mn., de ima shteri oblizha ǀ Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue: Rihterij palzo. Sholnerij mezh. Piſsarij im. mn. pjerje ǀ Drugi Piſsary im. mn. tudi spotliu pisheio od Ceſara Claudia ǀ Metafraſtes, Niceforus Calixtus, inu drugi Sveti Phiſſary im. mn. ǀ Iest nemiſlem vam s'kusi vuk teh Ajdouskih Piſsariu rod. mn. iskaſat 2. pismouk: Chriſtus nej hotel sa ſvojga Iogra imeti vniga IudausKiga Piſsaria rod. ed. ǀ nej hotel k'ſvoji shlushbi imeti eniga Iudauskiga Piſsarja rod. ed. ǀ Na lete beſſede ſe ſo bily pohushali Piſſary im. mn., inu Fariſei ǀ kakor ſo bily nekadaj Iudouski Fariserij, inu Piſsarij im. mn. ǀ Aku vasha praviza nebo obilnishi kakor je leteh Piſſariou rod. mn., inu Phariſeariou ǀ aku vasha praviza nebò obilnejshi, kakor je Piſsarjou rod. mn., inu Fariſeou ǀ Judouskim Piſſariom daj. mn., inu Fariom je djal ǀ Chriſtus taiſte hudobne Judouske Piſſarje tož. mn. … je imenoval ſtrupene kazhe, inu modraſſe ǀ ozhitnu samerkam na Judouskih Piſſariah mest. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pisátelj -a m (ȃ)
kdor piše romane, povesti, novele: pisatelj piše nov roman; brati črtice, povesti znanega pisatelja; pesniki, pisatelji in kritiki / mladinski pisatelj / Društvo slovenskih pisateljev / nabožni pisatelj pisec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pisáti píšem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

písec -sca m (ȋ)
kdor kaj piše, napiše: pisec tamkajšnje razmere dobro pozna; anonimni pisec; pisec članka, kronike, scenarija / publ. sestanka se je udeležil tudi pisec teh vrstic jaz / slovenski protestantski pisci
// pisatelj: mladinski pisci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

písec -sca m s -em člov. (ȋ) ~ članka, scenarija; mladinski ~i pisatelji
píščev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

písec -sca m

kdor kaj piše, napiše

SINONIMI:

slabš. čečkač, slabš. peresar, slabš. pisač, star. pisalec, slabš. pisar, slabš. pismar, slabš. pisun, slabš. pisunček, slabš. praskač, zastar. spisatelj, zastar. spisovalec, zastar. spisovatelj, slabš. škribent, slabš. tintomaz

GLEJ ŠE SINONIM: pisatelj
GLEJ ŠE: dramatik, letopisec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

pȋsəc, -sca, m. der Schriftsteller, Cig. (T.), nk.; der Verfasser, der Autor, Jan., DZ.; — der Schreiber, kajk.-Valj. (Rad), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pisec ► ˈpiːsac -sca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Pisec ženskega spola je ... piska?

V današnjem Večeru me je zmotil izraz piska v pomenu pisec ženskega spola. Na spletni strani Fran te besede sploh ni. Ali je pravilna oziroma, kako se reče piscu v ženski obliki?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pismár -ja m (á)
1. pismouk: farizeji, pismarji in ljudstvo
2. slabš. pisatelj, pisec: pismar je spočel nov umotvor; brezimni pismar
// pisar: bil je pismar v zakotni pisarni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pisún -a m (ȗ)
slabš. pisatelj, pisec: pisuni po tujih časopisih so blatili našo ureditev; ne verjemi vsakemu pisunu in čvekaču; predrzni, režimski pisuni
// slab, nekvaliteten pisatelj, pisec: novelo je napisal neki zakotni pisun

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pisún -a m, člov. (ȗ) slabš. |pisatelj, pisec|
pisúnka -e ž, člov. (ȗ) slabš. |pisateljica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pisúnček -čka m, člov. (ȗ) manjš.; slabš. |pisatelj, pisec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

píščev -a -o (ȋ)
svojilni pridevnik od pisec: piščeva opomba; v delu je opazna piščeva vzgojna tendenca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Plínij -a m s -em im. tudi Plínius [iju] oseb. i. (í) |rimski učenjak, pisec|
Plínijev -a -o (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Plinius m osebno lastno ime Plinij: Pishe Plinius im. ed., de kadar Slon pade nemore ſam od ſebe gori vſtati ǀ Plinius im. ed. pravi, de shenske Pershone zhe lepshi ſo v'mladoſti garshi rataio v'ſtaroſti ǀ ſim od Ceſarja Trojana bral, ta Ceſar je bil piſsal, inu sapovedal ſvojmu Flegariu Plinius im. ed. imenuuanimu, vſe karshenike polovit 1. Plínij Starêjši, lat. Gaius Plinius Secundus (23/24–79), rimski pisec, avtor enciklopedije Naturalis historia 2. Plínij Mlájši, lat. Gaius Plinius Caecilius Secundus (61/62–113), nečak in posvojenec prvega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Plútarh -a m, im. tudi Plútarhos oseb. i. (ȗ) |grški pisec in filozof|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Pohlín -a m, oseb. i. (ȋ) |slovenski pisec in slovničar|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Polibus m osebno lastno ime Polibij: Polibus im. ed. pishe, de Ajdje Lacedemonary ſo taku mozhnu zhaſtili Tempel nyh Bogine Palladis, de v' taiſtem obedn ſe nej ſmel ſmiati (IV, 257) Políbij, gr. Πολύβιος (pribl. 200–129 pr. Kr.), pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

poljúdnosten -tna -o; bolj ~ (ú)
poljúdnostni -a -o (ú) ~ pisec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pornografȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Postavljanje vejice

Zanima me, ali je v naslednjih primerih vejica pravilno postavljena:

Obiskal nas je slovenski kuharski mojster, gospod Janez Novak. Dogovorili se bomo o poteku izvedbe izpita, oziroma, ali je izvedba sploh možna. Dogovorili se bomo o poteku izpita, oziroma o možnosti izvedbe le-tega.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

potopísec -sca m (ȋ)
pisec potopisov: dober, znan potopisec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

poúčnost -i ž (ú)
lastnost, značilnost poučnega1: poučnost literarnega dela, razstave / pisec članka večkrat zaide v poučnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

praskáč -a m (á)
slabš. pisarniški delavec, pisar: sprejel me ni predstojnik, ampak neki praskač
// pisatelj, pisec: kar napiše ta praskač, vse objavijo
♦ zool. majhna akvarijska riba, ki se hrani z algami, Gyrinocheilus aymonieri

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prátikar -ja m (á)
ekspr. pisec, sestavljavec pratike: slovenski pratikarji tistega časa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

práviti -im nedov. in dov. (á ȃ)
1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani
a) z govorjenjem: praviti novice; kdo ti je pravil o tem; tega ni treba okrog, pog. naprej praviti / poslušajte, kaj vam pravim: najbolje bo, da takoj odidemo / komu kaj na uho praviti / praviti si šale, zgodbe pripovedovati / ekspr. take je pravil, da so se vsi smejali
b) z jezikovnimi sredstvi: v zadnjem pismu je nekaj pravil o nesreči
c) s čim sploh: z gibi, očmi ji je pravil, naj zbeži; to mi je pravil s prsti, ker je gluhonem
2. v sedanjem času izraziti misel
a) z govorjenjem: mož prikima in pravi: Da, jutri / na to ne pravi nič, samo pogleda ga / v ljudskih pesmih tako ji pravi, govori / sam pri sebi pravi: prav imate / kaj praviš? Nisem dobro razumel
b) z jezikovnimi sredstvi: avtor pravi na koncu članka, da se bo spor mogoče še uredil po mirni poti; pisec pravi dalje, da bo to odkritje močno pospešilo gospodarski razvoj / kako že pravi naš pesnik / časopis pravi, da vode upadajo; legenda pravi, da sta iz njunih grobov zrasli vrtnici
// nav. 3. os. biti zunanji izraz, znamenje česa: prah na pohištvu pravi, da že dolgo ni bilo nikogar tu; sonce mu pravi, da se bliža čas kosila; številke pravijo, da imamo izgubo / ekspr. ogledalo mu pravi, da se je postaral
3. nav. ekspr. trditi1, izjavljati: če on pravi, bo že res; ali po vsem tem še praviš, da se motim / statistiki pravijo, da število nesreč narašča / rad sem jo imel, ne pravim, da ne ne tajim
4. govoriti, pripovedovati: pesem je pravil na pamet; rada jim pravi pravljice
// nav. 3. os. izraža negotovost trditve, kot jo določa dopolnilo: pravijo, da je bolan, pa ne vem / ekspr., z oslabljenim pomenom slišal sem praviti, da gre v drugo službo
// nav. 3. os. izraža sklicevanje na splošno sprejeto, priznano mišljenje, mnenje: vsak človek, pravijo, je vreden spoštovanja; pravijo, da pogosto uživanje zdravil ni dobro
5. biti nosilec kake vsebine, kot jo izraža sobesedilo: kako že pravi pregovor; dobro preberi, kaj pravi tretja točka dopisa / ta teorija pravi drugače
6. označevati določen predmet, pojav z besedo, izrazom, kot ga izraža dopolnilo: v Beli krajini pravijo koruzi debelača; kako se pravi temu po nemško / ob teh besedah je, kot pravimo, vzkipel
// uporabljati namesto določenega imena drugačno ime, vzdevek: ime mu je Jože, pravijo mu pa Dolgolasec / po domače mu pravijo Krjakov, piše se pa Pajk / nar. France mi pravijo, pišem se pa Bučar France mi je ime
7. ekspr. dajati, povzročati glas, zvok, kot ga nakazuje dopolnilo: s coklami pravi cok, cok; zvon pravi bim bam; krava pravi mu
8. v medmetni rabi, navadno v zvezi pravim ti, vam izraža
a) trdno prepričanost: vse boš dobil nazaj, ti pravim / lastno mater bi prodal, če vam pravim
b) opozorilo, svarilo: pravim ti, še enkrat dobro premisli / kaj ti pravim, hitro se skrij
// poudarja povedano: kakšna lepa polja so to, ti pravim; bilo je hudo, ti pravim; le jej, če ti pravim
// uvaja določeno spoznanje, pravilo: saj pravim, čim večji revež je človek, tem bolj ga tepe nesreča
// v zvezi kaj praviš izraža dvom, vprašanje: kaj praviš, ali se bo pozdravil; kaj praviš, ali bi šli
● ekspr. saj ni da bi (človek) pravil ni potrebno, ni vredno praviti; ekspr. pravi to komu drugemu tega ti ne verjamem; ekspr. meni ni treba tega praviti stvar že poznam; ekspr. ti boš to meni pravil, ko še nič naredil nisi ne moreš me učiti, kaj je prav, bolje; nimaš (moralne) pravice, da bi mi kaj očital; ekspr. nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo slutim, zdi se mi; ekspr. nos mi pravi, da se bo še vse dobro izteklo čutim, predvidevam; star. iz roke zna praviti napovedovati usodo, prerokovati; pog., ekspr. nad naju se je spravilo osem, kaj pravim, deset pobalinov izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo; ekspr. ga vidiš, kakšne mi nazaj pravi mi ostro odgovarja, ugovarja; ekspr. to samo tako pravi tega ne misli resno; tega ne misli narediti, uresničiti; ekspr. ni mi treba praviti, da je dovoljenje prav dobro izkoriščal samo po sebi se razume; večkrat je tako pijan, da mački botra pravi da se ne zaveda, kaj dela; preg. sova sinici glavana pravi človek (rad) očita človeku napake, kakršne ima sam v še večji meri

práviti se

brezoseb.

1.

nav. ekspr.

biti po mnenju, prepričanju koga enak temu, kar izraža dopolnilo:

jutri se pravi nikoli

tako govoriti se pravi iz človeka se norčevati

/ zdaj si slišal, kaj se pravi dobro govoriti rusko

//

poudarja visoko stopnjo stanja, pojava, kot ga izraža dopolnilo: on že ve, kaj se pravi lakota; on že ve, kaj se pravi delati hišo

2.

za poimenovanje česa uporabljati kako besedo, ime:

pri hiši se pravi pri Grudnu

dobro se pravi po nemško gut

/ vasi se pravi Mlačevo

3.

uvaja

a)

dodatno, natančnejšo izrazitev, opredelitev česa:

bilo je leta 1988, se pravi, pred 34 leti

pesem je objavljena v četrti skupini, se pravi, v sredini zbirke

b)

drugačno, ustreznejšo izrazitev, opredelitev česa:

nisem je več videl, to se pravi: videl sem jo, pa le od daleč

Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave

4.

izraža, da je določeno dejstvo znak za domnevanje tega, kar izraža dopolnilo:

nič ni vzel s seboj, se pravi, da bo kmalu nazaj

/ če je tako, se pravi, da gremo jutri na pot

●

razloži mi, kaj se pravi: brati med vrsticami pomeni; ekspr. kaj se to pravi, nimam časa izraža zavrnitev, odklonitev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prêj prisl. (ȇ)
1. izraža, da se dejanje zgodi v krajšem času, hitreje
a) kot ponavadi: včeraj je prišel prej na delo; ravno prej sem ga srečal; ekspr. danes zvečer pridi malo prej / bodi kako uro prej na postaji; ob sedmih, če ne prej, bom doma; predstava se začne prej kakor ob štirih / čim prej se umakneš, tem bolje; čim prej se dogovorite, tem prej bomo odšli; glej, da čim prej vrneš knjigo čim prej / elipt. fantje so se kosali, kateri bo prej
b) kot drugo dejanje: ne bom prej odnehal, da ga najdem / naš tekač je prišel prej na cilj kot mnogi tuji
2. izraža predhodnost dejanja: prej premisli, potem se odloči; bal sem se ga že prej, ko ga še nisem poznal; brada, prej tako črna, mu je osivela / ta kraj mi je že od prej znan; ekspr. bil je jezen, kakor ga nisem videl ne prej ne pozneje / kot vljudnostna fraza dovolite, da se vam prej predstavim
// izraža preteklost dejanja: vrt je zdaj še lepši kot prej; zdaj govoriš, prej si pa molčal; morda je bila srečna kdaj prej; prej omenjeni pisec; elipt. oprosti za prej / že davno prej bi bili morali to storiti; srečal sem ga malo prej maloprej; ekspr. prej bi bil premislil
3. v členkovni rabi izraža večjo verjetnost: verjel bo prej tovarišem kakor staršem; ima prej rumenkasto kakor belo polt; prej bi se dal ubiti, kakor da bi odnehal; dal bi vse na svetu prej kakor svojo neodvisnost / ni ravno velik, prej bi rekel, da je srednje postave
// v zvezi z vse izraža močno zanikanje: nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej; ta človek je vse prej kot prijazen
● pog. moja mama se je prej pisala Kveder pred poroko; ekspr. vrni se prej ko mogoče kar se da hitro, kar najhitreje; ekspr. prej ali slej pride streznjenje nekoč gotovo; star. še prej ta dan je bil doma prejšnji dan; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost

prêj ko

vez., v časovnih odvisnih stavkih

preden:

vojne bo konec, prej ko mine leto

/ s prislovom za novico sem izvedel, še prej ko sem se vrnil

//

v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: prej ko začnemo, prej bomo nehali; prej ko priznaš, bolje bo zate;

prim. najprej, prejkoprej, prejkoslej, slejkoprej

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prenadôlgo [prenadou̯go] prisl. (ó)
nav. ekspr. preveč na dolgo: pisec se prenadolgo ukvarja s tem vprašanjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prenaširôko prisl. (ó)
nav. ekspr. preveč na široko: prenaširoko odpreti okno / pisec obravnava to vprašanje prenaširoko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

presenéčati -am nedov. (ẹ́)
1. delati, povzročati, da se kdo zelo čudi: preseneča nas s svojimi odgovori; vsak dan ga je otrok presenečal z novimi besedami; prijetno presenečati / to me ne preseneča; upravičeno preseneča, da pisec tega dejanja ne omenja
2. delati, povzročati, da kaj doleti koga nepripravljenega: nič ga ne vznemirja in ne preseneča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prigódničar -ja m (ọ̑)
pisec prigodnic: bil je spreten prigodničar; pesnik prigodničar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pripovédkar -ja m (ẹ̑)
knjiž. pripovedovalec ali pisec pripovedk: ljudski pripovedkar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prispévkar -ja m (ẹ̑)
pisec prispevkov, sestavkov: v reviji sodeluje več mladih prispevkarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prispévkar -ja m s -em člov. (ẹ̑) poud. |pisec prispevkov|
prispévkarica -e ž, člov. (ẹ̑) poud.
prispévkarjev -a -o (ẹ̑) poud.
prispévkaričin -a -o (ẹ̑) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Protivnost veznika »in«

Na eni od spletnih strani sem opazil članek z naslovom Učim se že deset let in še vedno ne govorim tekoče. Zanima me, ali bi lahko v tem primeru govorili o protivnem vezniku in in bi bilo torej poved bolje zapisati tako: Učim se že deset let, in še vedno ne govorim tekoče – kar je po pomenu enako povedi Učim se že deset let, vendar še vedno ne govorim tekoče.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

psalmíst -a m, člov. (ȋ) |pisec psalmov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

psalmist -a m psalmist: meni ble dopade Pſalmiſt im. ed., kateri pravi ǀ en dan Psalmist im. ed. David poklizhe vukupaj svoje otroke ǀ s'eno beſsedo Pſalmist im. ed. je bil vſe letu rekal ǀ po beſſedah tiga Pſalmiſta rod. ed. ǀ skuſi Pſalmiſta tož. ed. je bil Njemu oblubil ǀ ta greshni ſposna s'kusi Psalmista tož. ed. ǀ ſó skrite pod beſſedami per Jobu, inu Pſalmiſti mest. ed. samerkane ǀ ena takorshna dusha shiher s' Pſalmiſtam or. ed. sapoje ǀ shihar s'Pſalmiſtam or. ed. vprasham ǀ bodemo ſe h'tebi obernili inu s'Psalmistam or. ed. rekli ← srlat. psalmista ← gr. ψαλμιστής ‛pisec hvalospevov, psalmist’; → psalmit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Publicistični izrazi v pravnih besedilih

Kako je z uporabo besed oz. besednih zvez, ki so v SSKJ označene s kvalifikatorjem publicistično? Ali je pravilno oz. dovoljeno uporabljati te besede oz. besedne zveze v drugih besedilih, npr. pravnih, ali jih je treba zamenjati s slogovno nezaznamovanimi izrazi?

Primeri: v ta namen; z izjemo; kar zadeva

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

puščíčar -ja in púščičar -ja m s -em člov. (ȋ; ȗ) poud. |pisec epigramov|
puščíčarica -e in púščičarica -e ž, člov. (ȋ; ȗ) poud.
puščíčarjev -a -o in púščičarjev -a -o (ȋ; ȗ) poud.
puščíčaričin -a -o in púščičaričin -a -o (ȋ; ȗ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Raba začetnice pri vikanju

Zakaj je beseda vaš dom v voščilu napisana z malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

razgáljati -am nedov. (á)
1. z odstranitvijo obleke delati golo: razgaljati noge, prsi; ni se ti treba razgaljati; ne razgaljajte si rok; pren. te besede razgaljajo njeno notranjost
// knjiž. razkrivati, odkrivati: megla se je dvigala in razgaljala vas
2. ekspr. delati, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: to pismo te razgalja; pisec popolnoma razgalja svoje sodobnike
// razkrivati, kazati: razgaljati nepravilnosti

razgáljati se

knjiž.

postajati viden, kazati se:

na prisojnih pobočjih se že razgalja prvo cvetje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

razgrníti in razgŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razgrniti časopis, zemljevid; razgrnil je pismo in ga začel brati
// narediti, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razgrniti pregrinjalo čez kip; razgrniti preprogo pred posteljo; razgrniti papir po pohištvu; pren., pesn. noč je razgrnila svoja krila nad mesto
2. narediti, da kaj zavzame čim večjo površino: razgrniti seme, žerjavico; razgrniti hruške, krhlje na leso
3. narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu: ko je razgrnila suho listje, je zagledala gobe
// razmakniti: nekoliko so razgrnili zavese, da so videli na cesto / razgrniti veje / razgrniti tančico odgrniti
4. publ. dati, postaviti na ogled: razgrniti načrte za nov poslovni center; javno razgrniti
♦ urb. razgrniti zazidalni načrt
5. knjiž. pokazati, razkriti: v uvodu pisec razgrne tragedijo pesnikovega življenja; življenje se mu je razgrnilo v vsej svoji lepoti / film nam bo razgrnil mesto in njegovo zgodovino predstavil

razgrníti se

in razgŕniti se nav. ekspr., s prislovnim določilom

1.

priti na kako površino, navadno veliko:

čez dolino so se razgrnile megle

2.

postati viden, pokazati se:

nenadoma se je pred izletniki razgrnila vsa vas

/ pred nami se je razgrnil lep razgled; pren. vsa mladost se mu je razgrnila pred očmi

●

knjiž. otrok se je v spanju razgrnil razkril, odkril; knjiž. medtem se je razgrnil mrak se je zmračilo

razgŕnjen

-a -o:

razgrnjen prt

pred nami je bilo razgrnjeno celo naselje

pismo leži razgrnjeno na mizi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

razkrinkováti -újem nedov. (á ȗ)
snemati krinke: razkrinkovati pustne šeme
// ekspr. delati, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: razkrinkovati nasprotnike / pisec v delu razkrinkuje fašistično politiko

razkrinkujóč

-a -e:

zameril se jim je, razkrinkujoč njihove namene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Razmerje med glagoloma »reči« in »povedati«

Pri pisanju zapisnikov je včasih navedeno: da je nekdo nekaj rekel ali pa nekaj povedal.

Našla sem citat Janeza Gradnišnika:

»Če trdimo, da je nekdo nekaj REKEL, nismo še prav nič povedali o resničnosti njegovih besed, samo ugotavljamo, kakšne so bile njegove besede. Brž ko pravimo, da je nekaj povedal, pa izražamo zraven SVOJE VEROVENJE, da so bile njegove besede resnične«.

Vljudno prosim za obrazložitev.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

razprávljati1 -am nedov. (á)
1. izmenjavati mnenja o kaki pomembnejši stvari: odgovor je jasen in o tem ni treba več razpravljati; na sestanku so razpravljali o delitvi dohodka; razpravljati s predsednikom društva; podrobno, živahno razpravljati / javno razpravljati o čem
2. načrtno podajati določeno vsebino: v članku razpravlja pisec o problemu izseljenstva

razpravljajóč

-a -e:

razpravljajoč o razvoju kmetijstva, so predlagali nekaj sprememb zakona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

razprávljati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

oseba v množini/dvojini kdo izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so razpravljali o vsakdanjih stvareh (tudi s strokovnjaki).

2.

oseba v množini/dvojini kdo načrtno podajati vsebino o čem
Pisec v knjigi /prizadeto/ razpravlja o zadnjih dogodkih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

razvléčen -a -o prid.

ekspr. ki je zaradi obravnavanja zelo številnih, obširnih, navadno manj pomembnih podrobnosti dolgočasen, nezanimiv

SINONIMI:

slabš. dolgovezen, ekspr. razpotegnjen, ekspr. raztegnjen

GLEJ ŠE SINONIM: dolg2, raztegnjen

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

razvléči -vléčem dov., razvléci razvlécite in razvlecíte; razvlékel razvlékla (ẹ́)
1. z vlečenjem povzročiti, da doseže kaj
a) večjo površino: razvleči testo; usnje je moral malo razvleči / razvleči kapljico na steklu / razvleči obraz, usta raztegniti
b) večjo, največjo dolžino: razvleči elastično vrvico; razvleči žico s kolobarja
2. narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: razvleči veje / z grabljami je razvlekel pesek po dvorišču
// ekspr. spraviti v nered: otroci so razvlekli igrače; pospravi za seboj, kar si razvlekel
3. ekspr. z dodajanjem novih, navadno manj pomembnih elementov, podrobnosti narediti
a) da traja kaj dalj časa: razvleči govor; diskusija se je razvlekla
b) da je preveč obširno: na nekaterih mestih je avtor zgodbo zelo razvlekel
● ekspr. teden se je razvlekel v neskončnost zdel se je zelo dolg; ekspr. ustnice so se mu razvlekle v zloben nasmeh zlobno se je nasmehnil

razvléči se

1.

postati večji po obsegu, navadno neenakomerno:

pri pranju se je jopica razvlekla

/ to blago se rado razvleče

/ elastika se je zelo razvlekla raztegnila

//

ekspr. postati daljši: sprevod se je razvlekel / skupina se je razvlekla v dolgo kolono

2.

ekspr.,

s prislovnim določilom

pojaviti se na večji površini:

čez nebo so se razvlekli temni oblaki

po sobi se razvleče dim

3.

prenehati biti, obstajati:

oblaki so se polagoma razvlekli in pokazalo se je modro nebo

razvléčen

-a -o:

pisec se izgublja v razvlečenih opisih

plašč z razvlečenimi žepi

film je preveč razvlečen

razvlečeno testo

prisl.: peli so neubrano in razvlečeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Ribadinerija m osebno lastno ime Ribadeneira: je imel velik urshoh Petrus Ribadineria im. ed. od S. Bernarda rezhi (III, 450) ǀ nad katerim Petrus Ribadineria im. ed. ſe zhudu (III, 451) Peter Ribadeneira (15. stol.), pisec, jezuit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Salvianus -na m osebno lastno ime Salvijan: takushne S: Salvianus im. ed. krega ǀ kakor pravi Saluianus im. ed. ǀ ſalvianus im. ed. is ſalsamij na ozheſsah je djal ǀ Poshlushaite s. Saluiana tož. ed. ǀ morem ſupet s'ſalvianam or. ed. ſaupyti Salviján Marsêjski (5. stol.), prezbiter, pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Schönleben -bna [šén] m, oseb. i. (ẹ̑) |slovenski teolog in pisec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

science fiction science fictiona tudi -- -- [sájəns fíkšən] m (ȃ, ȋ)
knjiž. literarna dela, ki temeljijo na predvidenih izsledkih znanosti; znanstvena fantastika: pisec science fictiona / science fiction v filmu; v prid. rabi: science fiction roman

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Seneka -a m osebno lastno ime Seneka: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski Vuzhenik Seneca im. ed. rekozh ǀ seneca im. ed. raijshi bi bil vumerl, kakor pak de bi bil kaj nespodobniga doperneſel ǀ ſeneca im. ed. ozhitnu je djal ǀ nebom reskladal beſſede tiga modriga Seneca rod. ed. ǀ VRedne ſo vezhniga ſpomina beſsede tega Modriga Seneka rod. ed., kateri pravi ǀ Berite Seneca tož. ed., ter bote nashli Lúcij Anêj Séneka, lat. Lucius Annaeus Seneca (4. pr. Kr.–65 po Kr.), rimski stoični filozof in pisec tragedij

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Severus -a m osebno lastno ime Sever: Ceſsar Severus im. ed. ſvoi materi Mammei ǀ Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco. Severus im. ed. skuſi Philomeno ǀ kakor nam poterdi ſeverus im. ed. Sulpitius ǀ pravi S. Seuerus im. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Hkauzij s. Severuſa tož. ed. 1. Sevêr Aleksánder, lat. Severus Alexander, rimski cesar (222–235) 2. Verjetno je mišljen Sevêr iz Antióhije (umrl 538), sprva menih, nato oporečnik. 3. Sulpícij Sevêr, lat. Sulpicius Severus (pribl. 360–pribl. 420/425), pisec, hagiograf 4. Sv. Sevêr Ravénski (4. stol.), zavetnik tkalcev, predilcev, pletilcev in klobučarjev

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Sherlogius m osebno lastno ime Sherlogij: taku pravi ta Vuzheni Scherlogius im. ed. (IV, 234) Pável Sherlógij, srlat. Paulus Sherlogius, pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Sigibertus m osebno lastno ime Sigibert: ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Sigibertus im. ed. (III, 428) Sígibert iz Gemblouxa (pribl. 1028–1112), menih in pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Simon -a m osebno lastno ime Simon: Simon im. ed. Pharisæus je zhes Madaleno marmral ǀ Simon im. ed. Petrus je odgovuril ǀ Isvelizhan ſi ti Simon im. ed. Jonau Syn ǀ Kakor Simon im. ed. à Caſsia je bil samerkal ǀ Simon im. ed. ſtok ordna Carmeliterskiga ǀ kaj pravi B. Simon im. ed. ǀ Pojdi sdaj ſim ti Paulus, Anton … Simon im. ed. ſtylita ǀ Nej sabſtoin Simon im. ed. Machobeus imenovan ǀ ſimon im. ed. à Caſſia pravi ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Pokorszhina S. Simona rod. ed. ǀ je djala S. Simonu daj. ed. Stoku Generalu Carmelitanskiga Ordna ǀ Simonu daj. ed. Zuperniku je pomagala ta loterska shena Elena ǀ je bil povabil v' goſtie tiga verniga Simona tož. ed. Machobeeria, inu njegove Synove 1. Símon, lat. V Simon, Jonov sin, rojstno ime apostola, bolj znanega pod vzdevkom Peter (SP Mt 16,17) 2. Símon iz Kásije, it. Simone da Cassia (14. stol.), asketski pisec 3. Sv. Símon Stock (pribl. 1165–1265), karmeličan 4. Símon Stilít Starêjši (pribl. 390–459), samotar, ki je skupaj pribl. 40 let preživel na zanj postavljenem stolpu. 5. Símon Makabêjec (SP 1 Mkb 2,3) 6. Símon, čarodej (SP Apd 15,14); → Simeon, → Šimon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Si res »na slabem glasu«, če si hripav?

Včasih slišim, da kdo opiše izgubo glasu ali pa močno hripavost z metaforo, da je na slabem glasu. Je to napaka ali drug pomen frazema v zvezi z izgubo dobrega slovesa, spoštovanja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Skladenjske variante: »vedno več« ali »vse več«; »stališče o« ali »stališče do«

Določeni lektorji strogo popravljajo zveze vedno več in vedno manj v vse več in vse manj. Na korpusu Gigafida pa najdem ogromno zadetkov ene in druga variante. Bi se morali lektorji kljub temu zvezama vedno več in vedno manj izogibati? Prav tako sem na Gigafidi našla veliko primerov zvez stališče o nečem (npr. o pomembnih družbenih vprašanjih) in stališče do nečesa (npr. do pomembnih družbenih vprašanj). SP navaja zgolj stališče do, pa tudi nekateri lektorji strogo popravljajo v stališče do. Sta pravilni obe zvezi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Sklanjanje besede »prostofer«

Kako se sklanja beseda Prostofer (ime projekta) oziroma prostofer (voznik, ki to storitev opravlja)? Sestavljena je iz besed prostovoljni in šofer. Opazila sem namreč, da sodelujoči pri projektu velikokrat zapišejo prostofera, meni pa bi bilo bolj smiselno reči prostoferja (šoferja).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Sklanjanje italijanskega zemljepisnega imena »San Giovanni Rotondo«

Zanima me, kako se sklanja italijansko zemljepisno ime San Giovanni Rotondo. Se sklanjata obe, druga in tretja sestavina imena -- npr. iz San Giovannija Rotonda?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Sklanjanje zveze »predmet slovenščina«

Kako pravilno sklanjamo zvezo z desnim prilastkom; predmet slovenščinapredmeta slovenščine ali slovenščina ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Sklanjanje zvez tipa »lex Magna«, »lex Agrokor«

Novinarji kdaj namesto dolgega imena zakona napišejo lex Bavčar, lex drugi tir, lex Mercator, lex Magna, lex Agrokor, lex Repassy (po predlagatelju) … Kako sklanjati tako besedno zvezo? Da bi se izognili sklanjanju, nekateri dodajo besedo zakon', torej »v zakonu lex Bavčar je …«. Je to v redu, če latinska beseda lex pomeni ‘zakon, tudi postava, predpis, pogodba’?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Skotus m osebno lastno ime Skot: ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus. Sedulius. Scotus im. ed. (III, 428) Sedúlij Skót (9. stol.), učenjak in pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

skribanus m Kateru poterdi ta Vuzheni Carolus ſcribanus im. ed. (II, 382) Ni jasno, ali je beseda uporabljena v srlat. apelativnem pomenu ‛pisec’ ali gre za priimek.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Slovenske ustreznice besed »multitasker«, »breaking news«, »newsroom« in »viralni video«

Pri pisanju sem se srečala z besedami multitasker (oseba, ki zlahka opravlja več opravil hkrati), breaking news, newsroom in viralni video. Na spletu in na vaših straneh nisem našla odgovora, zato vas prosim za pomoč – ustreznejši oziroma slovenski izraz. Ali pa se lahko uporablja omenjene tuje besede, npr.:

Sem multitasker, delam dobro pod pritiskom in verjetno prav zato tudi tako zelo uživam v mojem delu.
Sem, oseba, ki zlahka opravlja več opravil hkrati, delam dobro pod pritiskom in verjetno prav zato tudi tako zelo uživam v mojem delu.
Ampak, ko neko zgodbo pokriješ kakovostno, ko izdelaš video in prenos v živo za breaking news v dobesedno nekaj minutah, ko vidiš koliko ljudi spremlja tvoje delo, takrat je občutek neprecenljiv.
Sama bi, če bi lahko izbirala, tudi po zdravstveni krizi delala od doma z možnostjo, da lahko grem vsaj dva- do trikrat na teden v newsroom.

Prosim vas tudi za usmeritev – link, kje lahko v prihodnje preverjam pravilnost besed, izrazov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sodíti in sóditi -im nedov. (ī ọ́)
1. odločati o sporni, kazenski zadevi s sodbo: sodnik mora soditi po zakonu, pravično / imeti pravico soditi o življenju in smrti
// v obravnavi ugotavljati resnična, odločujoča dejstva sporne, kazenske zadeve in odločati s sodbo: soditi komu, koga; soditi pred vojaškim sodiščem / ta sodnik umora še ni sodil / soditi v imenu ljudstva
♦ pravn. soditi zborno z več sodniki
2. ugotavljati resnična, odločujoča dejstva sporne, kaznive zadeve in odločati s sodbo sploh: oče in starejša sinova so sedeli pri mizi in sodili najmlajšemu / naj modri mož sodi med nama razsoja, razsodi
3. nadzorovati igro, tekmovanje, da se kaznujejo kršilci pravil, odloča v sporu: soditi hokejsko, nogometno tekmo; soditi na šahovskem turnirju
4. ustvarjati, izražati mnenje o kom
a) glede na njegove dobre in slabe lastnosti: tako je z menoj, ne sodi me napačno; rad preostro sodi, zlasti tiste, ki jih ni zraven; zmotil se je, pa kdo bi ga zato sodil obsojal / krivično, ostro soditi umetniško delo; pren. čas edini pravično sodi
b) glede na kaj sploh: jaz sodim po sebi; ne sodite ga po videzu
// knjiž. presojati, ugotavljati: ni naš namen soditi, ali roman podaja natančno zgodovinsko resničnost / kakšne posledice bi to imelo, sodite sami
5. na osnovi znanih podatkov prihajati z razmišljanjem, logičnim povezovanjem do mogočih, verjetnih dejstev; sklepati1: iz njegovega vedenja sodim, da je kriv; po teh besedah sodim, da marsikaj ve; po oblakih sodim, da bo dež; brezoseb. po njegovem zagorelem obrazu se je lahko sodilo, da je bil na počitnicah
6. z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično; misliti: arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let; sodim, da so dogodki potekali tako
// izraža omejitev povedanega na osebni odnos: ne poznam ga natančno, vendar sodim, da je pošten; sodil je, da jih to zanima / pisec sodi, da zdaj ni primeren čas za obravnavanje takih vprašanj
7. biti glede na svoje značilnosti sestavni del česa; spadati: v opremo alpinistov sodi tudi cepin
// imeti kje ustrezno, sebi primerno mesto: sadje, živila sodijo v shrambo / tak človek ne sodi v našo družbo ni primeren za našo družbo
// z ocenitvijo vrednosti, značilnosti biti uvrščen kam: sicer sodi v starejšo generacijo, vendar je še zelo delaven / to vprašanje ne sodi v mojo stroko / z oslabljenim pomenom njegove slike sodijo med najboljše na razstavi so med najboljšimi
8. mitol. ob rojstvu napovedovati usodo: sojenice so prišle sodit otroku / pravijo, da prva vila sodi človeku mladost, druga zakonsko življenje, tretja pa starost
● ekspr. ne smeš soditi ljudi po obrazu ne smeš presojati njihovega značaja po videzu; množica je sama sodila morilcu, morilca ga ubila takoj, brez zakonitega sojenja; zastar. zaradi bolezni je bil prikrajšan za življenje, kakršno sodi možu je zanj primerno, mu ustreza; knjiž. povedal sem mu, kar mu sodi kar mu gre, kar zasluži; zastar. ne sodi nam vračati se ne kaže; zastar. sodim te vrednega zaupanja imam te za vrednega zaupanja; zastar. ljudje so ga sodili na več milijonov menili so, da ima več milijonov premoženja; ekspr. sam si je sodil naredil je samomor zaradi storjenega zločina; ekspr. s to odločitvijo si si sam sodil si sam odločil, povzročil, da te bo doletelo kaj slabega, neprijetnega

sodèč

-éča -e:

sodeč na oko, po vtisu

pravično, trezno sodeč

ozreti se na koga s sodečim pogledom

sójen

-a -o:

obtoženci še niso bili sojeni

●

ekspr. ta človek ji ni bil sojen ni postal njen mož; tako mu je bilo sojeno določeno, usojeno

♦

pravn. biti sojen v nenavzočnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

solíden -dna -o prid., solídnejši (í ī)
1. ki izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: soliden poslovni človek; soliden delavec; ta mojster ni soliden / bil je soliden pisec kmečkih povesti dober / soliden družinski oče
2. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: soliden človek, moški; to sta solidna zakonca; solidno dekle / solidna družina
// ki vsebuje, izraža take lastnosti: solidno vedenje; solidno govorjenje dostojno
3. ki ima zaželeno lastnost, kakovost zlasti glede materiala, izdelave v precejšnji meri: solidni čevlji; temelji hiše so solidni trdni; to je solidna stavba; solidno pohištvo; pren. solidni temelji za zakon, življenje; postaviti pouk na solidno osnovo
// ki po kvaliteti ustreza zahtevam, potrebam: prenočiti v solidnem hotelu; solidna trgovina / solidna pesniška zbirka / solidna igra moštva; solidna izdelava čevljev; solidna postrežba; ločiti solidno delo od površnega
// ki glede na možni razpon dosega precejšnjo pozitivno stopnjo: solidni dohodki; solidna plača / imeti solidno strokovno izobrazbo; pridobiti si solidno znanje
● publ. solidne cene zmerne, primerne; pog. ta fant je solidna firma nanj se lahko zaneseš; šalj. na avtobusu je navadno solidna gneča precejšnja; imeti solidne možnosti za razvoj precej ugodne; nositi solidne obleke obleke nevsiljive, neopazne barve, kroja

solídno

prisl.:

solidno se oblačiti

delo je solidno opravil

v tej gostilni smo bili solidno postreženi

solidno zidana hiša

solídni

-a -o sam.:

najsolidnejši so odšli z zabave že ob desetih

rad bi kupil kaj solidnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Solon m osebno lastno ime Solon: Ta Modri Solon im. ed. odgovorj ǀ Modri ludje, inu tudi Krajli, kakor je bil Amaſus, Taletes, inu Solon im. ed. ǀ Salon im. ed. Athenienſerski Krajl je bil sapovedal Sólon, gr. Σόλων (pribl. 640–pribl. 560 pr. Kr.), pisec atenskih zakonov in pesnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sòpísec samostalnik moškega spola

kdor kaj piše, napiše skupaj s kom drugim

ETIMOLOGIJA: pslov. *sǫ.., *sъ ‛skupaj, z..’ < ide. *som iz *sem- ‛eden, enoten, združen’ + pisec

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

spisátelj -a m (ȃ)
zastar. pisec, pisatelj: roman znanega spisatelja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

spisoválec -lca [spisovau̯ca tudi spisovalca] m (ȃ)
zastar. pisec, pisatelj: spisovalec spominov; roman znanega spisovalca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

spisovátelj -a m (ȃ)
zastar. pisatelj, pisec: slovenski spisovatelji / spisovatelj nabožnih knjig

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

spoiler samostalnik moškega spola

(krajši) zapis, posnetek, ki razkriva bistveni del vsebine zlasti filma, igre

SINONIMI:

kvarnik

1.1

kdor objavi tak zapis, posnetek

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Spol priimkov ženskih oseb in njihova raba v besedilu: »Križnar je popeljala ...«

Na spletni strani RTV Slovenija že nekaj časa opažam, da so se odločili, da uporabljajo samo ženski priimek (brez imena ali začetnice imena) in nato glagol v obliki za ženski spol, npr. Križnar je v prvi skupini s 101,0 m popeljala Slovenijo na prvo mesto. Kaj menite o tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

spomín -a m (ȋ)
1. ed. sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke v zavesti ohrani, obnovi: spomin mu odpoveduje, ekspr. peša; zanesti se na svoj spomin; imeti dober, slab, zanesljiv spomin / ekspr. če me spomin ne vara, sem to dekle že nekje videl; ponesrečenec je izgubil spomin; uriti spomin / glasbeni, motorični spomin; vizualni spomin; spomin za številke / fotografski spomin sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke o videnem v spominu zelo dobro, natančno, v podrobnostih ohrani
2. ed., nav. ekspr. zavest, v kateri so ohranjene predstave, misli, podatki o preteklosti: v spominu se mu je vrstila podoba za podobo / izbrisati koga iz spomina pozabiti ga; priklicati (si) v spomin spomniti se; poskušal sem se spomniti imena, a v spominu je bila luknja nisem se mogel spomniti; ohraniti kaj v spominu zapomniti si; ta dogodek mu je ostal v lepem spominu se ga rad spominja / v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu
3. predstava, misel, podatek o preteklosti, ohranjen v zavesti: spomini ga težijo, vznemirjajo; jasen, neprijeten, vesel spomin / spomini segajo daleč nazaj; spomin na ta dogodek je še živ; vse to je zdaj samo še spomin; skupaj obujati spomine / navesti podatke po spominu / zgodovinski spomin ohranjeno védenje o preteklih dogodkih zgodovinske vrednosti
4. oseba glede na zavestno obnovitev v zavesti koga: počastiti spomin na padle z enominutnim molkom; vznes.: oddolžiti se spominu umrlega; človek blagega spomina / v medmetni rabi, ob spominu na umrle slava njegovemu spominu
5. mn. popis dogodkov, srečanj, ki jih je pisec sam doživel: brati, izdati spomine; druga knjiga spominov
6. v zvezi s predlogom v, za izraža, da je namen določenega dejanja, stvari spominjanje na koga ali kaj: postaviti kip v spomin pesnika, pesniku, na pesnika; praznik v spomin na zmago / dobiti kaj v spomin, za spomin; posvetiti knjigo komu v spomin / kot posvetilo materi v spomin / v osmrtnicah v spomin
● ekspr. te hiše, palače so okamneli spomini nekdanjih časov ostanki, preostanki, ki spominjajo na nekdanje čase; v njegovih dogodivščinah ni nič spomina vredno kar bi si bilo vredno zapomniti; ostati zvest spominu in delu koga ravnati, delati tako, kot je kdo delal; star. od takrat sina ni vzela več v spomin ga ni več omenjala, ni govorila o njem; ekspr. imeti kratek spomin biti pozabljiv
♦ etn. glas, znamenje, ki naznanja smrt v hiši ali v ožjem sorodstvu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

spomíni -ov m mn., mn. v sin. nizu

popis dogodkov, srečanj, ki jih je pisec sam doživel

SINONIMI:

memoari

GLEJ ŠE: pisec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

spomínjati -am nedov. (í)
1. povzročati, da se komu kaj iz preteklosti znova pojavi v zavesti: to me spominja na nekdanje dni, star. nekdanjih dni; slika me bo povsod spominjala nanj / ekspr. njegova obleka je spominjala na boljše čase
2. delati, navadno z besedami, da kdo česa ne pozabi: spominjal jo je, kaj mora kupiti; ni ga rada spominjala na njegove dolžnosti / človeka spominjajo na njegov živalski izvor mnogi znaki in lastnosti / članek spominja na to, da se je treba pripraviti na setev opozarja
3. v zvezi z na biti tak, da se v zavesti povezuje z določenimi lastnostmi drugega: ti izrastki spominjajo na črve; ekspr. njegova soba spominja na brlog / to dekle me spominja na sestro
4. star. omenjati kaj, govoriti o čem: govornik je spominjal težke dni vojne; pisec spominja v članku velik mestni požar

spomínjati se

1.

imeti v zavesti kako predstavo, misel, podatek o preteklosti:

spominjati se matere, zastar. na mater

ni se spominjal, kdaj je prišel domov

dobro, medlo, natančno, živo se spominjati koga

/ kot se spominjate, je mikroskop sestavljen iz več leč; odkar se spominjam, živi v tej hiši

2.

s premišljanjem obnavljati v spominu:

polagoma se je spominjal, kaj so mu rekli

/ recite ji, da se je mnogokrat spominjam

3.

knjiž.

praznovati,

obhajati:

čez nekaj dni se bomo spominjali obletnice zmage

letos smo se spominjali pisateljeve stoletnice

spominjáje

:

spominjaje se vseh podrobnosti, je pripovedoval o svoji mladosti

spominjajóč

-a -e:

spominjajoč se teh dogodkov, se je zasmejal

obleka, spominjajoča na vrečo

spomínjan

-a -o:

dogodki, spominjani v knjigi, so resnični

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

spravìtel -a tudi spravìteo -ela m
1. povzročitelj, izvor: Ki ſzi vſze pravicze vretina, i ſzpraviteo KMK 1780, 74; Kakse radoszti szi ti szpravitel KAJ 1848, 223; i Bogá kakti ſzpravitela vſze pravicze lübiti zacsne KMK 1780, 73
2. pisatelj, pisec: eti knig ſzpravitela pa, za nyegovo ſzkrblivoſzt vkàkſem poſtenyej ſzi du'zen dr'zati KŠ 1771, A8a
3. skrbnik: Blagoszlovi nase roditele, Kak potrebôcs nasi szpravitele KAJ 1870, 169

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

starovéški -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ pisec; star. ~ nazor nesodoben, zastarel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stòlp Frazemi s sestavino stòlp:
babilónski stòlp, bíti v slonokoščénem stôlpu, sestopíti iz slonokoščénega stôlpa, slonokoščéni stòlp, umakníti se v slonokoščéni stòlp [čésa], umík v slonokoščéni stòlp [čésa], zapírati se v slonokoščéni stòlp [čésa], zapréti se v slonokoščéni stòlp [čésa], zapŕt v slonokoščéni stòlp [čésa], zapŕtost v slonokoščéni stôlp, zapustíti slonokoščéni stôlp, živéti v slonokoščénem stôlpu [čésa], življênje v slonokoščénem stôlpu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stolpíčar -ja m (ȋ)
kdor piše stolpice: pisec je izrabil svoj položaj stolpičarja / mnenjski stolpičar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stolpíčar -ja m s -em člov. (ȋ) |pisec|: satiričen ~
stolpíčarka -e ž, člov. (ȋ)
stolpíčarjev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Svetónij -a m s -em oseb. i. (ọ́) |rimski pisec|
Svetónijev -a -o (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

škandalóznost -i ž (ọ̑)
ekspr. lastnost, značilnost škandaloznega: škandaloznost dejanja je očitna / ta cilj skuša pisec doseči s frivolnostjo, nesramnostjo in škandaloznostjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

škribènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) zastar.
1. pisar: škribent je vse sproti zapisal
2. pisatelj, pisec: roman nepomembnega škribenta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Število zlogov v priimkih na soglasnik + l

Zanima me, koliko zlogov imajo priimki, kot so Pregl, Bincl, Ertl ipd. Enega ali dva (Pre-gl, Bin-cl, Er-tl)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Šúster -ja m s -em oseb. i. (ú) |slovenski ljudski pisec|: Andrej ~ - Drabosnjak
Šústerjev -a -o (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Švab

Predlog

1 Švaba samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

bogoslovni pisec in duhovnik

IZGOVOR: [šváp], rodilnik [švába]

BESEDOTVORJE: Švabov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt]

prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno

merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu

FRAZEOLOGIJA: zakopati talent
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tékst -a m (ẹ̑)
besedilo: povedati, zapisati tekst; tekst govora / šifriran tekst / pisec je izročil tekste uredniku / dramski, pesniški tekst / v knjigi je več slik kot teksta / tekst popevke; melodija in tekst
♦ tisk. tiskarska črka, po velikosti med tercijo in dvema ciceroma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tekstopísec -sca m s -em člov. (í) publ. pisec besedila
tekstopíska -e ž, člov. (ȋ) publ.
tekstopíščev -a -o (ȋ) publ.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Tertulianus -n(us)a m osebno lastno ime Tertulijan: kar Tertullianus im. ed. sapiſſanu je puſtil ǀ kakor vaſſ vuzhj Tertullianus im. ed. ǀ Tertulliánus im. ed. pravi ǀ Tertulianus im. ed. ſe zhudi ǀ samerkajte beſſede tiga Vuzheniga Tertullianusa rod. ed. ǀ aku bote Tertulliana tož. ed. bugali ǀ ſim perſilen s' Tertullianam or. ed. saupyti ǀ Satorai bom sklenil s'Tertullianam or. ed. Kvínt Septímij Flórens Tertuliján, lat. Quintus Septimius Florens Tertullianus (pribl. 160–220), kartažanski krščanski pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tintomàz in tintomáz -áza m (ȁ á; ȃ) slabš.
1. pisarniški delavec, pisar: birokratski tintomazi
2. pisatelj, pisec: članki podeželskih tintomazov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tintomàz -áza in tintomáz -a m, člov. (ȁ á; ȃ) slabš. |pisarniški delavec, pisar; pisatelj, pisec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Titelmanus -a m osebno lastno ime Titelmann: Katere beſſede Titelmanus im. ed. taku ſaſtopi (II, 479) ǀ kakor Titelmanus im. ed. poterdi (V, 276) ǀ ta Vuzheni, inu Bogaboyezhi Titelmanus im. ed. ſpomni na letu kar Pſalmiſt veliku leit poprei je dial (V, 555) Francis Titelmann (16. stol.), profesor teologije v Louvainu, nato frančiškanski menih, pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Tomaž -a m osebno lastno ime Tomaž: Thomash im. ed. terd kakor diament nej hotel verjeti ǀ S. Thomash im. ed. Aquinates sposna ǀ Letu je vednu premishloval, inu ſposnal ta Imeniti, inu Bogaboyezhi Thomash im. ed. Morus, Ta veliki Engelenderski Canzler ǀ kakor Thomash im. ed. de Kempis pravi ǀ Thomash im. ed. Cantipratænſis pishe ǀ Od katere pravi Thomash im. ed. Boxius ǀ Kir ſamerka Thomash im. ed. Anglus ǀ kakor je bil S. Thomash im. ed. de Florentia ǀ Reſnizhnu tedai je dial od takorshneh Card. Thomash im. ed. Georgius ǀ kakor vuzhi ta Angelski Dohtar s. Thomas im. ed. ǀ s'kusi muzh tiga S. Imena ſo vodo v'uinu preobrnili Thomas im. ed. Ordna S. Romualda ǀ S. Thomas im. ed. de Villanova pravi ǀ Thomas im. ed. ſtapletonus, zhegar beſſede ſò lete ǀ kakor pravi. S. Thomaſs im. ed. Aquinates ǀ Kateru je samerKal S. Tomas im. ed. ǀ Tomash im. ed. de Kempis ozhitnu nam iskashe ǀ kakor ſe bere od … S. Thomasha rod. ed. Cantuarienskiga ǀ NA DAN S. THOMASHA rod. ed. APOSTELNA ǀ beſsede S. Thomaſa rod. ed. à Villa Nova ǀ berem od Thomaſha rod. ed. De Kempis ǀ kakor Margarita Hzhij Tomaſha rod. ed. Mora Engelenderskiga kraila kancelaria ǀ Ter ſe oberne k' Thomashu daj. ed. ǀ Thomaſhu daj. ed. de kempis je taku G: Bug govuril ǀ poshlushaj S. Thomasha tož. ed. ǀ Te reſnize en exempel imamo na S. Thomashu mest. ed. Apoſtelnu ǀ Glihi vishi Chriſtus Naſh Odreshenik je ſturil s' Diamantam Thomasham or. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Dominicarny s' Thomasam or. ed. De Aquino ǀ satorai sposnam s'Thomasham or. ed. de kempis 1. Sv. Tomáž, lat. V Thomas, apostol (SP Mt 10,3) 2. Sv. Tomáž Akvínski (1225–74), dominikanec, cerkveni učitelj 3. Sv. Tomáž More (1477–1535), državnik in mučenec, razglašen za svetnika 1935 4. Tomáž Kempčán, srlat. Thomas a Kempis s pravim imenom Thomas Hemerken (1379–1471), avguštinec, mistični pisec, poimenovan po rojstnem mestu Kempen v Porenju, avtor dela Hoja za Kristusom 5. Tomáž Kantimprát, srlat. Thomasus Cantimpratensis (1201–72), poimenovan po brabantski opatiji Cantimpré, teolog, pisec, pridigar 6. V dostopni literaturi ni zaslediti Tomaža s priimkom Boxius. 7. Tomáž iz Jorza, imenovan Anglus (umrl 1310), dominikanec ali Tomáž Valižánski (umrl 1360), ki ima enak vzdevek 8. Sv. Tomáž Bellacci Florentínski (1370–1449), kapucin 9. sv. Tomáž Georgín 10. Tomáž, nem. plemič, učenec sv. Romualda 11. Sv. Tomáž iz Villanove (1488–1555), znameniti pridigar, škof 12. Tomáž Stapleton, agl. Thomas Stapleton (1535–98), oporečnik anglikanstvu 13. Sv. Tomáž Becket (1118–70), nadškof v Canterburyju, → Kantuarijenski; → To., → Tom.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Tostatus m osebno lastno ime Tostat: vprasha ta Uuzheni Toſtatus im. ed., zhe v' Nebeſih ludje bodo nagi, ali pak oblezheni (III, 121) ǀ Kakor Tostatus im. ed. resloshij (I/2, 118) Álfonz Tostát Avílski (15. stol.), pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tragéd -a m, člov. (ẹ̑) |pisec tragedij|: grški ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tragédija tragédije samostalnik ženskega spola [tragédija]

drama, v kateri glavni junak zaradi neobvladljivih okoliščin, v spopadu z močnejšimi silami propade, je poražen; SINONIMI: žaloigra