- ki je narejen, utrjen z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona 1.; SINONIMI: zabetoniran
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
- 1. ki je narejen iz betona 1., utrjen z betonom 1.
- 4. v katerem prevladuje beton 1.1., 1.2., je malo ali nič zelenja
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: ↑beton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
nanašajoč se na deskarje ali deskanje: ogledali so si deskarski boj z brzicami; deskarski jambor in jadro; deskarska plaža / deskarski park; deskarska zveza; najmlajša deskarska disciplina so skoki; slovenska deskarska reprezentanca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
brez dláke na jezíku, cépiti dláko, dláko cépiti, dláko cépiti, iskáti dláko v jájcu, ne iméti dláke na jezíku, niti za míšjo dláko, posláti kóga po žábje dláke, za míšjo dláko
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
nanašajoč se na kajtarje ali kajtanje: velika peščena plaža ponuja ogromno prostora za kajtarske dogodivščine / kajtarsko tekmovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
Zanima me, kako se pravilno »poimenuje« sliko?
Npr.: na spletno stran dodam neko sliko, pod katero želim navesti avtorja fotografije ter kratek opis fotografije.
Kako se to pravilno navede?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
knjiž. peščena obala, plaža: hoditi po lidu
♦ geogr. podolžna sipina, ki loči zaliv ali obrežno jezero od morja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
bíti kóga/čésa kot mrávelj, délaven kot mrávlja, marljív kot mrávlja, mrgoléti kóga/čésa kot mrávelj, nèutrúden kot mrávlja, príden kot mrávlja, vrvéti kóga/čésa kàkor mrávelj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
pristaš naturizma: ideje, težnje naturistov
// nudist: društvo naturistov / plaža za naturiste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
naturístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
pristaš nudizma: zveza nudistov / plaža za nudiste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
nanašajoč se na nudiste ali nudizem: nudistično društvo / nudistična plaža; nudistično kopališče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
nudístični -a -o (í) ~a plaža
nudístičnost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
1. nanašajoč se na pesek: peščeno zrno / peščena plaža; peščena pot, steza; peščena tla / peščen (puščavski) vihar / peščena glina / peščena kopel kopel v zdravilnem pesku / peščeni filter filter, napolnjen s peskom
2. po barvi podoben pesku: mož s peščenimi brki / uniforma peščene barve
♦ agr. peščena kopel kopel v pesku, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; papir. peščeni papir močen, trpežen papir s prilepljenimi drobci mletega stekla, kremenovega peska za glajenje; teh. peščeni kalup kalup, izdelan iz peska, navadno kremenovega; zool. peščena bolha bolha, katere oplojena samica se zarije v kožico med prsti in za nohte, Tunga penetrans; navadna peščena osa osa, ki izkoplje rov za gnezdo v pesek, Ammophila sabulosa
- peščéno prisl.:
peščeno pobarvati; peščeno bled obraz; peščeno rumen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
kraj, prostor ob vodi, prirejen za kopanje, sončenje: urediti plažo; oditi na plažo; peščena, skalnata, urejena plaža / plaža je bila na sončnem delu obale / divja plaža / oblekla je jopo za na plažo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
1. nav. ekspr. delo brez umetniške vrednosti: pritoževati se nad plažo v knjigarnah; filmska, literarna plaža / to je navadna propagandna plaža
// kar je slabo, brez vrednosti: na prodajnih pultih je bilo razstavljeno veliko plaže; iz hiše je počistil vso plažo / v menzi so jedli samo plažo slabo, neizdatno hrano
● ekspr. to vino je čisto navadna plaža je slabo, nekvalitetno
2. star. drhal, sodrga: v tisti gostilni se je zbirala le plaža / tatinska plaža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
nudistična plaža peščena plažaSNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024
- kraj, prostor ob vodi, namenjen kopanju in sončenju
- plaža v/na čem, kje
- , plaža s čim
- navadno ekspresivno namensko delo ali vsebina brez kvalitete ali umetniške vrednosti
- plaža v/na čem, kje
- plaža za
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
- krajša zgodba, namenjena branju na elektronskem bralniku, zlasti na poletnih počitnicah
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
1. poln skal: skalnat svet; skalnata plaža; pobočje je skalnato
// ki je iz skal: skalnat most; narediti skalnato ogrado
2. ekspr. odločen, nepopustljiv: ima skalnat značaj; njegova skalnata volja / skalnate poteze na obrazu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
1. mestov. bližnjosti ~ živimo že štirideset let; ~ doli je zelo lepa plaža; ~ se podpišite; ~ sem se pri računanju zmotil; Lepo mi je bilo ~ pri vas; Dobri ljudje so ~, pa tudi tam; poprijeti za delo zdaj ~ zdaj tam; ~, kjer sem preživel svoja najlepša leta
2. Od ~ do tam je tri kilometre |od tod|
3. čas., poud. Prišel sem že skoraj do vasi, ~ pa skoči predme srna z mladičem |tedaj, tisti trenutek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
1. ki je last posameznika, posameznikov: zasebna gostilna; zasebno premoženje / najeti zasebno sobo sobo pri osebi, ki se ne ukvarja poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob
// nanašajoč se na posameznika, posameznike kot lastnika proizvajalnih sredstev: zasebna obrt; zasebna proizvodnja / zasebni delodajalec, obrtnik / zasebni sektor / ekspr. tovarna je v zasebnih rokah
// namenjen uporabi, koristi določenega posameznika, določenih posameznikov: zasebna plaža / zasebna in javna uporaba
2. nanašajoč se na posameznika, posameznike in ne na družbeno skupnost: zasebne koristi, potrebe; delati kaj iz zasebne pobude; zasebna in družbena stran življenja / razstavljene slike so zasebna last / zasebna knjižnica; zasebna šola šola, ki jo ustanovi, vzdržuje zasebnik ali kako društvo
// nanašajoč se na posameznika kot neuradno osebo: zaseben opravek; zasebni tajnik; pogovor predsednika s člani sveta je bil zaseben; zasebno in uradno mnenje; zasebno pismo; zasebno in javno življenje / službeni in zasebni naslov
♦ ekon. zasebna proizvodnja proizvodnja s proizvajalnimi sredstvi v zasebni lastnini; proizvodnja zasebnikov, zlasti obrtnikov; filoz. zaseben ki obstaja samo v odnosu do človeške zavesti; fin. zasebno posojilo posojilo, ki se najame pri zasebniku; pravn. zasebni obisk obisk državnega ali strankarskega funkcionarja iz osebnih razlogov; zasebna tožba tožba za družbeno manj pomembna kazniva dejanja, pri katerih družba prepušča pregon prizadeti osebi; zasebno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; soc. zasebna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev
- zasébno prisl.:
zasebno opravljanje zdravniškega poklica; zasebno povedati svoje mnenje; sam.: ločevati družbeno od zasebnega; povedati kaj zasebnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.