Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

mesó -á (ọ̑) 
  1. 1. navadno rjavkasto rdeče tkivo živalskega telesa, zlasti mišičje, kot hrana: gristi, rezati, sušiti meso; mastnega mesa ne je; kilogram mesa / goveje, konjsko, svinjsko, telečje meso; kuhano, pečeno meso; postregla jim je s prekajenim mesom; meso na žaru
  2. 2. navadno rjavkasto rdeče tkivo človeškega ali živalskega telesa, zlasti mišičje: krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala; vezi so se mu zarezale globoko v meso; ekspr. ta konj res nima dosti mesa, vendar je močen in vzdržljiv je suh; hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro je hujšal
  3. 3. knjiž., ekspr. človeško telo: to pravico ima, saj je otrok rojen iz njenega mesa / meso, pokorno duhu / slabosti mesa čutnost, telesnost
    // nav. slabš., s prilastkom ljudje (brez pravic, svobode): meso v taborišču se je uprlo / trgovanje s človeškim mesom
  4. 4. sočni, mehkejši del sadu, gomolja: ločiti lupino od mesa; meso jabolk, lubenic; krompir z belim, rumenim mesom / meso pri jurčku je belo
    ● 
    bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. vsak človek je iz mesa ima slabosti, napake; pog. zrele ženske mu niso všeč, rad ima mlado meso mlade ženske; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; ekspr. ženske na plaži so kazale preveč mesa bile so pomanjkljivo oblečene; meso in kri ekspr. šele tedaj je volilna pravica postala meso in kri se je uveljavila; ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. ta lik je človek iz mesa in krvi prepričljiv, verjeten, živ človek
    ♦ 
    gastr. belo meso kokošje, telečje meso; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi
pácati -am nedov. (á) nižje pog. povzročati, da postaja kaj v kvaši mehkejše in da dobiva določen okus; kvasiti: pacati divjačino, govedino
● 
nižje pog. pacali so jih po taboriščih dolgo zadrževali
poleževáti -újem nedov. (á ȗ) poležavati: delamo, on pa poležuje; poleževati na plaži / že en teden poležuje in kašlja
pretegováti -újem nedov. (á ȗ) večkrat zelo iztegniti in s tem sprostiti: pretegoval je premrle noge
sónčnik -a (ọ̑) 
  1. 1. priprava z ročajem in zložljivo streho za zaščito pred soncem: odpreti sončnik; čipkast, rožast sončnik / pisani sončniki na plaži, živilskem trgu senčniki
  2. 2. nar. veter, ki piha iz smeri, v kateri je sonce: zapihal je sončnik
váljati -am nedov., tudi valjájte; tudi valjála (á) 
  1. 1. s premikanjem valja, valjarja po podlagi delati kaj
    1. a) tanko, tanjše: valjati testo / valjati jeklo, pločevino / valjati v plošče, trakove
    2. b) bolj ravno: valjati zemljo; branati in valjati
    3. c) bolj trdno, sprijeto: težki valjarji valjajo cestišče / valjati blago, sukno
  2. 2. premikati kaj po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi: valjal ga je po travi, da je bil ves zelen; valjati svinčnik po mizi, v roki / valjati grižljaj po ustih, v ustih / ekspr. otrok ves dan valja igrače po rokah se igra z njimi
  3. 3. s takim premikanjem oblikovati kako snov, predmet v kaj valjastega: valjati glino v roki / valjati svaljke iz testa
  4. 4. obračati v kakem živilu, da se to prime površine: valjati zrezke v moki, jajcu in drobtinah
  5. 5. vulg. imeti spolni odnos, spolne odnose: mnogi so jo že valjali
zlécati se -am se nedov. (ẹ̄star.  
  1. 1. (po)legati z iztegnjenimi udi: utrujeno so se zlecali po ležiščih; kljub slabemu vremenu so se zlecali po plaži
     
    star. za cesto so se zlecale zelene jase so bile, se razprostirale
  2. 2. pretegovati se, iztegovati se: otroci so počasi vstajali in se zlecali
Število zadetkov: 7