dopústnica -e ž (ȗ)
1. dovolilnica, dovoljenje za dopust: dobiti dopustnico / v četi so nenadoma preklicali vse dopustnice
2. ženska, ki ima dopust: dopustnice uživajo na plaži
ležálka -e ž (ȃ)
podloga za ležanje, navadno na prostem, na plaži: na plažah je poleti težko najti nekaj kvadratnih metrov prostora za ležalko in kopalno torbo; slamnata ležalka; senčnik in ležalka
martínčkati se -am se nedov. (ȋ) ekspr.
brezskrbno poležavati na soncu: martinčkati se na plaži, terasi
mesó -á s (ọ̑)
1. navadno rjavkasto rdeče tkivo živalskega telesa, zlasti mišičje, kot hrana: gristi, rezati, sušiti meso; mastnega mesa ne je; kilogram mesa / goveje, konjsko, svinjsko, telečje, ribje meso; kuhano, pečeno meso; postregla jim je s prekajenim mesom; meso na žaru
2. navadno rjavkasto rdeče tkivo človeškega ali živalskega telesa, zlasti mišičje: krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala; vezi so se mu zarezale globoko v meso; ekspr. ta konj res nima dosti mesa, vendar je močen in vzdržljiv je suh; hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro je hujšal
3. knjiž., ekspr. človeško telo: to pravico ima, saj je otrok rojen iz njenega mesa / meso, pokorno duhu / slabosti mesa čutnost, telesnost
// nav. slabš., s prilastkom ljudje (brez pravic, svobode): meso v taborišču se je uprlo / trgovanje s človeškim mesom
4. sočni, mehkejši del sadu, gomolja: ločiti lupino od mesa; meso jabolk, lubenic; krompir z belim, rumenim mesom / meso pri jurčku je belo
● bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. vsak človek je iz mesa ima slabosti, napake; pog. zrele ženske mu niso všeč, rad ima mlado meso mlade ženske; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; ekspr. ženske na plaži so kazale preveč mesa bile so pomanjkljivo oblečene; meso in kri ekspr. šele tedaj je volilna pravica postala meso in kri se je uveljavila; ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. ta lik je človek iz mesa in krvi prepričljiv, verjeten, živ človek
♦ gastr. belo meso kokošje, telečje meso; rdeče meso goveje, svinjsko, ovčje, konjsko meso in nekatere vrste perutnine; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi
pácati1 -am nedov. (á) nižje pog. povzročati, da postaja kaj v kvaši mehkejše in da dobiva določen okus; kvasiti2:
pacati divjačino, govedino
● nižje pog. pacali so jih po taboriščih dolgo zadrževalipácati se
biti, zadrževati se (na soncu, v vročini): ves dan so se pacali na plaži
paparác in paparáco in paparazzo -a [tretja oblika paparáco] m (ȃ)
fotograf, usmerjen na škandalozne, senzacionalne posnetke iz zasebnega življenja javnih in slavnih osebnosti: znano pevko so paparaci ujeli na plaži; italijanski paparaci; fotografije znanega paparaca
poleževáti -újem nedov. (á ȗ) poležavati: delamo, on pa poležuje;
poleževati na plaži / že en teden poležuje in kašlja
pretegováti -újem nedov. (á ȗ) večkrat zelo iztegniti in s tem sprostiti: pretegoval je premrle noge pretegováti se
zelo iztegovati roke, noge in telo: zlezli so iz šotorov in se začeli pretegovati; pretegovati se na postelji
● ekspr. ves dan se preteguje na plaži poležava, lenari; ekspr. pri tem delu se ti najbrž ni treba pretegovati se preveč, pretirano truditi, si prizadevati
sónčnik -a m (ọ̑)
1. priprava z ročajem in zložljivo streho za zaščito pred soncem: odpreti sončnik; čipkast, rožast sončnik / pisani sončniki na plaži, živilskem trgu senčniki
2. nar. veter, ki piha iz smeri, v kateri je sonce: zapihal je sončnik
váljati -am nedov., tudi valjájte; tudi valjála (á) 1. s premikanjem valja, valjarja po podlagi delati kaja) tanko, tanjše: valjati testo / valjati jeklo, pločevino / valjati v plošče, trakove b) bolj ravno: valjati zemljo;
branati in valjati c) bolj trdno, sprijeto: težki valjarji valjajo cestišče / valjati blago, sukno 2. premikati kaj po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi: valjal ga je po travi, da je bil ves zelen;
valjati svinčnik po mizi, v roki / valjati grižljaj po ustih, v ustih / ekspr. otrok ves dan valja igrače po rokah se igra z njimi3. s takim premikanjem oblikovati kako snov, predmet v kaj valjastega: valjati glino v roki / valjati svaljke iz testa 4. obračati v kakem živilu, da se to prime površine: valjati zrezke v moki, jajcu in drobtinah 5. vulg. opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose (s kom): mnogi so jo že valjali váljati se
1. premikati se po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi: okoli ognjišča se valjajo mačice; valjati se po blatu, v prahu / po ovsu so se valjali divji prašiči / samo valja se po postelji, spati pa ne more; valjati se od bolečin, smeha
2. ekspr., s prislovnim določilom biti, nahajati se kje nepospravljen, neurejen: časopisi se valjajo po policah; obleka se valja po stolih / po vseh kotih se valjajo kovanci
3. slabš. biti, zadrževati se kje brez dela: naj pridejo delat k nam, namesto da se valjajo po pisarnah; cele popoldneve se valja po plaži / vse življenje se valja po mehkih blazinah
● ekspr. valjati se v grehu nemoralno živeti; preg. lastna hvala se pod mizo valja hvaljenje samega sebe ni dosti vredno
♦ navt. ladja se valja se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati; se opoteka
váljan -a -o:
valjana jeklena pločevina; valjana polst
♦ teh. valjani profili
zlécati se -am se nedov. (ẹ̄) star.
1. (po)legati z iztegnjenimi udi: utrujeno so se zlecali po ležiščih; kljub slabemu vremenu so se zlecali po plaži
● star. za cesto so se zlecale zelene jase so bile, se razprostirale
2. pretegovati se, iztegovati se: otroci so počasi vstajali in se zlecali