bojazljív -a -o prid. (ī í) ki mu manjka poguma: bojazljivi čuvaj se ni znašel;
biti bojazljiv;
bojazljiva žival // ki izraža plahost, neodločnost; boječ: ima bojazljiv korak, pogledbojazljívo prisl.: bojazljivo se je stisnil k očetu
bojèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) - 1. ki se boji: boječa srna; ne upa si sama skozi gozd, tako je boječa
- 2. plah, nesamozavesten, neodločen: v družbi je preveč boječ; boječa deklica
// ki izraža plahost, neodločnost: boječi koraki; boječe vedenje; vdano boječ pogled
bojéče prisl.: boječe gledati, potrkati, vprašati; prim. bati se
pláhost -i ž (á) lastnost plahega človeka: čudili so se njegovi plahosti; hliniti plahost / s plahostjo se je vključeval v debato / knjiž. otroška plahost v temi boječnost
poizgíniti -em tudi pozgíniti -em dov. (í ȋ) drug za drugim izginiti: ljudje so poizginili z oken / plahost in strah sta poizginila izginila