naletéti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj priti, pojaviti se blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/po/pri čem / med/pred/pod/nad/za kom/čim / kod / kje
/Postopoma/ so se muhe naletele na meso.
planíti in plániti -em
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nenadoma, zelo hitro premakniti se iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/V ihti/ je planila mednje.
2.
v zvezi planiti v jok, smeh, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj nenadoma začeti kaj 'jokati, smejati se'
Planila je v jok, ko jih je zagledala.
3.
čustvenostno kdo/kaj nenadoma napasti koga/kaj , pasti po kom/čem
Nekateri so planili samo nanj, drugi pa še po drugih.
planíti po in plániti po -em po
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanjačustvenostno kdo/kaj nenadoma pasti po kom/čem
Vsi so /neprikrito/ planili po njegovem imetju.
vstáti proti vstánem proti
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanjačustvenostno kdo/kaj stopiti proti komu/čemu
Vsi so /neprikrito/ vstali proti njemu in njegovemu imetju.