akumulácija -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

ali1 (ali, oli) veznik
1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
6.4 za stopnjevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

àsekvéntni pláz -ega plazú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

àtektónski premík -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

avalávnčer -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

bakla -e samostalnik ženskega spola
1. dolga palica z gorljivo snovjo na enem koncu, ki se prižgana uporablja za osvetljevanje; SODOBNA USTREZNICA: bakla
2. plamen
FREKVENCA: 28 pojavitev v 10 delih
FRAZEOLOGIJA: storiti koga k bakli v slami

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

balván -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

betón betóna samostalnik moškega spola [betón] STALNE ZVEZE: armirani beton, lahki beton, marka betona, podložni beton, prani beton, razred betona, sveži beton, vidni beton
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...
blátni pláz -ega plazú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

blátni tók -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

blókovni pláz -ega plazú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

bobnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove
Sod /čudno/ bobni.
1.1.
dajati močne zamolkle glasove
(V moji glavi) bobni.
2.
kaj bobneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka bobni čez jez.
3.
kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) bobnijo po celi hali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024

bŕk Frazemi s sestavino bŕk:
iméti bŕke [postrížene] na dèž, povédati v bŕk kómu kàj, režáti se v bŕk kómu, smejáti se v bŕk kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

čez1 (čez, črez) prislov
1. izraža
1.1 gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
1.2 stanje na drugi strani; SODOBNA USTREZNICA: onkraj, čez
1.3 stanje na zgornji strani česa ali premikanje v ta položaj; SODOBNA USTREZNICA: povrh
2. izraža večjo, presežno količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: več, čez
3. izraža čas, v katerem se kaj dogaja; SODOBNA USTREZNICA: tekom
FREKVENCA: 124 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

dati dam dovršni glagol
1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.1 s prisl. določilom
11.2 z nedoločnikom
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

dati se dam se dovršni glagol
1. z nedoločnikom, kdo; komu/čemu, (v čem, s čim) izraža
1.1 osebkovo dopustitev, dovolitev, da se z njim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se, pustiti se
1.2 z nikalnico možnost, da se z osebkom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se
2. v zvezi dati se za last, kdo; komu izraža osebkovo dopustitev, da kdo drug dobi (pravno priznano) pravico do njega, da razpolaga z njim; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti se
3. kdo; (pod kaj) izraža, da osebek pride v tak odnos do česa, da mora upoštevati njegovo veljavo; SODOBNA USTREZNICA: podrediti se
4. v krščanstvu, kdo; komu, (k čemu), za koga/kaj sprejeti, vzeti nase trpljenje in smrt z odrešitvenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati se
5. s samostalnikom, kdo; komu, h komu začeti biti to, kar izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: postati
6. kdo; s prisl. določilom kraja izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da kaj neha ali začne biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: oditi, odpraviti se
7. kdo; (v čem) postati opazen, viden; SODOBNA USTREZNICA: razkriti se, razodeti se
8. v zvezi z v, kdo; (v kaj) narediti, da je osebek deležen stanja, kot ga izraža samostalnik
8.1 z izglagolskim samostalnikom, kdo; na kaj izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik
9. s samostalnikom ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, komu/čemu, (skozi koga/kaj, za koga, v čem, s čim) izraža dejanje, kot ga (neposredno ali posredno) določa samostalnik ali pridevnik
FREKVENCA: 177 pojavitev v 30 delih
FRAZEOLOGIJA: dati se dolžan, dati se na znanje, dati se pod križ, dati se pod postavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

dirjanje s, F5, catadromus, en pláz ṡa derjanîe, ṡa tékanîe junazhku; cursus, -us, derjanîe, djrjanîe[!], derk, v:g: v'enim derku; hippodromus, -mi, en proſtor ali pláz ṡa dirjanîe, ali turnèranîe; stadium, -dÿ, tudi en proſtor ṡa teikanîe, ali dirjanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

dirjanje -a samostalnik srednjega spola
1. hitro, divje premikanje; SODOBNA USTREZNICA: dirjanje
2. v zvezi plac k dirjanju prostor za tekaška tekmovanja ali konjske dirke; SODOBNA USTREZNICA: tekališče, dirkališče
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

dodátna obremenítev -e -tve ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

dodátna obremenítev snéžne odêje -e -tve -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Dolkova špica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolkove špice samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [dólkova špíca], rodilnik [dólkove špíce]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

donênje -a s (é)
glagolnik od doneti: mogočno donenje orgel; slišati je bilo ubrano donenje zvonov / plaz je z votlim donenjem drsel v dolino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

drčáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj hitro premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/pri kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
Plaz je drčal proti planincu.
2.
brezosebnobiti nevarno spolzko komu/čemu / pri/po/ob/v/na kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/V teh čevljih/ mu /zelo/ drči po mokri travi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024

drsalnica gl. plaz

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

drséči pláz -ega plazú m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

drséti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
Iz nosu (mu) je drsela svečka.
2.
brezosebnobiti nevarno spolzko komu/čemu pri/po/ob/v kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
V teh čevljih mu /zelo/ drsi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024

drsína -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

dŕsna plôskev -e -kve ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

dŕsna plôskev -e -kve ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

dŕsna podlága -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

drugôtni pláz -ega plazú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

drugôtni pláz -ega plazú m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

evrópska léstvica nevárnosti plazôv -e -e -- -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

fosílni pláz -ega plazú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

gasa ž, F4, in capite viarum, na vogléh po vſih gaſſah; platea, -ae, en plaz, ena gaſſa, ena uliza; prothyrum, -ri, enu dvoriṡzhe, zhes kateru ſe is gaſe v'hiſho grède; vicus, -ci, uliza, gaſſa, zeiſta, vaṡ, terg, en krai kir je ena hiſha ṡa drugo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

gledanje s, F24, amaurosis, ſlabúſt tega gledanîa; amphiteatrum, ena okrogla hiſha, ali zimper ṡa gledanîe; aspectabilis, vrédin gledanîa; cavea, tá ṡdulni pod, ali proſtor k'gledanîu; comicus, -ci, kateri eno ẛagledanîe ygro ali comedio nareja; comicus lusus, ena ygra ṡa gledanîe; conspiciendus, -a, -um, vrédin gledanîa; eminentia, -ae, poviſhanîe, viſſokuſt, vun gledanîe, viſſok ſtán, velika zháſt; exstantia, kar naprei ſtojy, ali vun gleda, vun gledanîe ene rizhy; fori, -orum, tudi vodri, ali ſhtanti ṡa ludy k'gledanîu ygrè, ali Comedie; observatio, observatus, -us, gledanîe, merkanîe, ṡahranenîe; orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega igranÿa, ali kauklanîa; prospectus, -us, gledanîe; prospicuus, -a, -um, raminu vidèzh, premozhán k'gledanîu, inu h'zhudovanîu; spectabile opus, enu lipú, gledanîa vrédnu déllu; spectaculum, -li, raṡgled, ygra k'gledanîu; spectandus, -a, -um, leip, inu vrédin gledanîa, ṡa gledanîe; spectatio, gledanîe; suspectus, -tus, gori oṡeranîe, k'viṡhku gledanîe; theatricus, -a, -um, theatralis, kar ſliſhi k'hiſhi tega gledanîa; theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie; visendus, -a, -um, vrédin gledanîa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

globôki pláz -ega plazú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

gmôtno odnášanje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

grápa grápe samostalnik ženskega spola [grápa] ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz stvnem. grabo, srvnem. grabe, glej ↑graben - več ...
grméti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. brezoseb. dajati zelo slišne glasove ob bliskanju: vso noč se je bliskalo in grmelo; poleti pogosto grmi; močno, silovito je grmelo
2. dajati grmenju podobne glasove: kolesa so silovito grmela pod podom vagona; nad mestom grmijo letalski motorji / brezoseb., ekspr. v dvorani je kar grmelo od ploskanja / ekspr. orgle so grmele; topovi so cel dan grmeli
// ekspr. grmeč se hitro premikati: bombniki so drug za drugim grmeli na sever; vlak grmi skozi predor / slap grmi čez skale
3. ekspr. razvneto, ogorčeno govoriti: zmeraj kaj najde, da lahko grmi; grmi proti terorju; grmi zoper nove uredbe / član opozicije je grmel na vlado / počakajte, je grmel za njimi kričal, vpil
● nesreča za nesrečo mu grmi na glavo ga zadeva; vse grmi na kup se podira, propada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

grozíti -ím nedov. grôzi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít; grozênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu z/s čim ~ nasprotniku s pestjo; Cesti ~i plaz; groziti koga Samota jo ~i; ~i epidemija
grozíti se -ím se (í/ȋ í) star. koga/česa ~ ~ nočnega dela bati se; star. groziti se nad kom/čim zgražati se, jeziti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

grúdasti pláz -ega plazú m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

grúščevje -a s (ȗ)
grušč: sprožil se je plaz gruščevja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

hruméti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove: množica v dvorani je hrumela; v tovarnah hrumijo stroji / v gorah je hrumela nevihta
// ekspr. hrumeč se hitro premikati: gledal je tanke, ki so hrumeli po dolini / hudournik hrumi v soteski; pren. Turki so hrumeli po deželi
2. ekspr. razvneto, ogorčeno govoriti: velikokrat se spozabi in začne hrumeti; na vsakem zborovanju je hrumel proti reformam / zmeraj hrumi na svoje ljudi kriči, vpije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

hrúškasti pláz -ega plazú m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

insekvéntni pláz -ega plazú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

izrédni pláz -ega plazú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

junački prid., F22, adorea, -ae, hvala, zháſt, viteṡhka krona, junazhka zháſt; androgo, ena ṡhena mozhniga junazhkiga ſerzá; animosus, ſerzhán, junazhki; antesignanus, junazhki, ta pervi pred temi drugimi, inu pred bandèro; authoramentum, junazhka ṡavèṡa, plazhilu, lon; balteus, baltheus, pinta, junazhki paṡ, s'rinkami; catadromus, en pláz ẛa derjanîe, ẛa tékanîe junazhku; egregius, -a, -um, imeniten, junazhki; egregÿ homines, junazhki ludjè; fortis, et hoc forte, mozhán, junazhki, ſtanoviten, kripák; fortis in armis, junazhki v'oroṡhju; gigas, en Ris, en velik viſſok zhlovik, junazhki; heroicus, -a, -um, viteṡhki, junazhki, kar tem ſarzhnim, s'zhednoſti obdanim ſliſhi; impreſsio militaris, junazhku ſhturmanîe; intrepidus, -a, -um, netrepezhejozhi, ſerzhán, junazhki; mactae virtutis esto, junazhke mozhy bodi; magnanimus, -a, -um, junazhki; manubiae, -arum, junazhki dobizhek, rup, paidáṡh; manubialis, -le, tu kar je od tega junazhkiga dobizhka; propugnator, -oris, en junazhki varih, ob zhaſſu te voiṡkè, ene pokraine, ali méſta; sacramentum militare, junazhka, ali ṡholnerṡka priſega; stemma, -tis, en kranzil s'róṡh: junazhku djanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

k predl., F384, ad, k', h', bliṡu, do; bucolicus, -a, -um, kar k'govèdam ſliſhi; capite damnatus, k'ſmerti obſojen; cavea, -ae, tá ẛdulni pod, ali proſtor k'gledanîu; colligere se, ſam k'ſebi priti; frumentarius, -a, -um, kar k'ṡhitu ſliſhi; jacere alteri ad pedes, pred eniga k'nogam paſti; pedester, k'nogam; spectaculum, -li, raṡgled, ygra k'gledanîu, kar ſe gleda; strena, -ae, dar, ali ſhenkinga k'novimu leitu; superdicere, ſhe vezh k'govorjenîu perloṡhiti, vezh povédati kakòr je govorjenu; theatralis, kar ſliſhi k'hiſhi tega gledanîa; theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie; triumphalis, -le, kar k'velikiga veſſeljá obhajanîu ſliſhi; veteratorius, -a, -um, pregnán, hitèr k'golufanîu; prim. h 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

kámen -mna m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

kámenje tudi kaménje tudi kámnje -a s (ȃ; ẹ̑; ȃ)
več kamnov, kamni: med rudo je tudi kamenje; kamenje pada, se usuje na cesto; metati, valiti kamenje; zasuti jamo s kamenjem; debelo, drobno, okroglo, ostro kamenje; kup kamenja / ekspr. nanj se je usul plaz, toča kamenja / drago, poldrago, žlahtno kamenje kamni
● ekspr. ti mi že ne boš ukazoval, raje grem kamenje tolč raje grem opravljat slabo, težaško delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

kamníti pláz -ega plazú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

katastrofálni pláz -ega plazú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

klóžasti pláz -ega plazú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

klóžasti pláz -ega plazú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

klóžasti pláz -ega plazú m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

kolúvij -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

komedija ž, F12, choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir ſe hranio rizhy ẛa Comedie; Comedia, tragoedia; comicus, -ci, kateri eno ẛagledanîe ygro, ali comedio nareja; fori, -orum, tudi vodri, ali ſhtanti ṡa ludy k'gledanîu ygrè, ali Comedie; orchestra, -ae, en muſt, ali gank ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona, ena perſona v'eni Comedji, enu oblizhje ṡa ſhème; scena, -ae, en perkriti voder ṡa Comedie; scenicus, -ci, kateri v'Comediah ygrá; scenicus, -a, -um, kar h'tem Comediam nuza; siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati; theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie; tragoedia, ena Comedia, ali ozhitna ygra, katera ima veſſel ṡazhetik, ali en ṡhaloſtni konez

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

kompáktni pláz -ega plazú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

konsekvéntni pláz -ega plazú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

krítika Frazemi s sestavino krítika:
bíti pod krítiko, pláz krítik, pod vsáko krítiko

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

kupčija -e ž 1. kupčija, trgovanje: jest bi obushal, kadar leta kupzhja im. ed. bi meni poslu shla ǀ oh prekleta takushna Kupzhia im. ed. ǀ O zhudna cupzhia im. ed. ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie rod. ed., ne mash zhaſsa S. piſsmu brati ǀ ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje rod. ed. oberniti ǀ neterbej miſlit na kupzhio tož. ed. na posvejtna opravila ǀ ſo shli tiakaj, edn na ſvoje poile, ta drugi po ſvoj kupzhy mest. ed. ǀ Ti Kupz pametnu andlash ti tuoij Kupzhij mest. ed. nefalish ǀ raishi greſte na pojle dellat, inu s' kupzhio or. ed. ſe martrat ǀ shiher kupzy kupzhie tož. mn. peleio ǀ ſupet vaſhe kupzhje tož. mn., inu barantie naprei vſamete 2. trgovsko blago: KaKor en plaz na Katerem ſe sledna Kupzhia im. ed. predaia ǀ kadar bi my kupzi vezh krat ſe neslagali bi malu kupzhje rod. ed., ali blaga predali ǀ danas mojo kupzhio tož. ed. bom lahku predal ǀ sdaj uſso kupzhijo tož. ed. na raishi imam ǀ Vij kateri kupzhujete po ſuhijm, inu po mokrijm shelite morebiti de bi vashe kupzhije im. mn. ſrezhnu hodile → kupec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

láhar -ja m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

láhar -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

lavína -e ž (ī)
1. snežni plaz: odjuga je sprožila lavino; nevarnost lavin; čustva so ga zajela kakor neustavljiva lavina
2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: lavina tankov se je razlila po pokrajini / sprožiti lavino laži in podtikanj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

lavína -e ž (í; ȋ) snežni plaz

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

lavína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

lavína -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

lavína -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

lavína -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

lavína -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

lavínska nesréča -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

lavínski zvón -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

lazína -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

ledéni pláz -ega plazú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

lédni pláz -ega plazú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

lomíti lómim nedov. (ī ọ́)
1. s silo, pritiskom delati iz česa trdega nepravilne dele: lomiti dračje; rezati in lomiti kruh; spomladi se led na reki lomi; suhljad se lomi pod nogami / vihar lomi drevje ga podira, ruje; mu lomi veje; dal je palico čez koleno in jo lomil jo poskušal zlomiti; v jezi je divjal in lomil pohištvo grdo ravnal z njim, ga razbijal; pod težo se je deska začela lomiti je začela kazati znake, da se bo prelomila / ekspr.: pomol je lomil valove; morje se lomi ob pečinah; pren., knjiž. val ekspresionizma se je že lomil
// s silo, pritiskom delati, da kaj trdega ni več s čim zraščeno, skupaj: otroci lomijo mladike v grmu; burja lomi ledene sveče; veter je lomil veje; veje se lomijo pod težkim snegom; lomiti koruzo lomiti koruzne storže s stebla / lomiti granit, kamen, marmor pridobivati uporabne kose iz žive skale
2. nav. 3. os. povzročati zvijanje telesa, udov: spet ga lomi božjast; krč jo lomi; vse telo mu lomijo krči / brezoseb.: včeraj ga je spet lomilo imel je napad božjasti; ekspr. gledalce je kar lomilo od smeha zvijali, pripogibali so se / z oslabljenim pomenom otrok ni zdrav, božjast ga lomi ima božjast, je božjasten
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa osebek: jeza ga lomi; krčevit jok jo je lomil; togota ga lomi / jeza ga lomi, ker ni bil izvoljen jezi se; taka radovednost me lomi, da moram pogledati
// polaščati se, lotevati se: komaj gleda, tako ga lomi spanec / kašelj ga je začel lomiti; že prej ga je lomil smeh, zdaj pa se je zakrohotal
4. publ. odpravljati, premagovati, uničevati: lomiti preživele nazore; lomiti stare družbene odnose, tradicijo; doslej ustaljena praksa se je začela lomiti; predsodki se lomijo
5. slabš. slabo znati, obvladovati kak jezik, zlasti v govorjeni obliki: za silo je lomil angleščino; lomil je celo nekoliko po slovensko
6. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: če ga bo še naprej lomil, bo izključen; mladina ga lomi / to smo ga lomili / njegova žena ga lomi z drugimi; lomi ga, kot da ne bi bil poročen se družabno, erotično izživlja
// delati napake: igralec ga je pri premieri lomil; pri šolski nalogi sem ga strašno lomil / godba je dobro igrala, le boben ga je malo lomil / trdil je, da ga trgovina lomi
7. publ., v zvezi lomiti kopja zelo si prizadevati za kaj; bojevati se: lomiti kopja za pravico / zaradi tega se z njim ne splača lomiti kopja prepirati se
8. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: menda se bosta ločila. Ne lomi ga; ali si zdaj jezna name? Nikar ga ne lomi; tega izpita ne bom nikoli naredil. Kaj ga pa lomiš
● ekspr. težko delo človeka lomi zelo utruja; pog., ekspr. letos ga vreme lomi je slabo, nestalno vreme; zastar. tega vprašanja ne bom rešil, naj si še tako lomim glavo belim; knjiž. pili sta kavo in lomili bel kruh jedli; čakal je in nestrpno lomil prste z roko krčevito pregibal prste druge roke; jokala je in (si) lomila roke, lomila z rokami delala krčevite gibe, izražajoč žalost, obup; ekspr. pri tej nalogi si bo lomil zobe jo bo težko reševal; ekspr. medved je lomil skozi goščavo lomastil; knjiž. razbojniki lomijo v hišo vdirajo, vlamljajo
♦ agr. lomiti lan s posebno pripravo lomiti laneno slamo pri pridobivanju prediva; fiz. prozorno telo lomi svetlobo povzroča spremembo smeri valovanja pri vstopu vase; tisk. lomiti urejati, razvrščati stolpce stavka (v strani); usnj. lomiti usnje obdelovati ga tako, da postane lice nekoliko hrapavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

májhna nevárnost plazôv -e -i -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

malik m, F15, ariopagus, pogled tega malika Mars, en nékadanî plaz v'tem méſti Athene; coloſseus, coloſsicus, ſturjen v'ſhtalti, inu velikoſti eniga velikiga malika; idolatra, malikaviz, kateri malikom ſluṡhi; idolothysia, -ae, teh malikou zheṡzhenîe; idolum, -li, en malyk; lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk, domazhi dúh; malus genius, malyk, hud dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu; marticula, -ae, kateri po rèdi eno voiṡko pela, zhaſtnyk tega malika Marṡ; nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty Aidje ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa; praesul, -lis, tudi tega malika Martis naprei pleſſaviz; Priapus, malyk tega lotrovanîa. 3.Reg:19; Seraphis, -phis, malyk, kateriga ſo nékadai Egypterji zhaſtili; simulacrum, -cri, malyk, podoba, prigliha, hinavṡki pild; statua, -ae, peld, malyk, podoba s'leſſa, ali s'kamena ṡréṡana; Theraphim, malik. Osee. 3.v.4

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

méšani pláz -ega plazú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

méšani pláz -ega plazú m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

mirujóči pláz -ega plazú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

mlad -a prid. mlad: kakor je bil to arznio vſhil, prezei je bil osdravil, lep, ardezh, inu mlad im. ed. m postal ǀ Kadar ſim bil mladt im. ed. m, en dan s'Kusi oknu ſim na plaz gledal ǀ Vni mladi im. ed. m dol. vſame eno hudo Babo, zhe je li bogata ǀ Ti ſi lepa, mlada im. ed. ž bosh sapelana od taistiga Gospuda ǀ v' tovarshtvi tiga mladiga rod. ed. m Tobiaſa ǀ Archangel Raphael je timu mladimu daj. ed. m Tobiaſu djal ǀ ta mladi tož. ed. m dol. porod potouzhe s'Camejnam ǀ kaj s'en hudizh je bil omotil vniga mladiga tož. ed. m ži. firshta ǀ vidi na gaſsi eno mlado tož. ed. ž sheno offertnu guantanu ǀ Vshivaimo lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi im. mn. m ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari, inu mladi im. mn. m napruti njemu gredò ǀ ty mlady im. mn. m levij ſvoym ſtarishym shpisho noſsio ǀ dokler te mlade im. mn. ž tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij ǀ ozhy od teh mladih rod. mn. Gospudu nej obernila ǀ v' tovarshtvi teh mladyh rod. mn. ǀ pohujshaine tem mladem daj. mn. dati ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom daj. mn., kakor ſtarom ǀ ti vſe tuoje mlade tož. mn. m dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel ǀ Iest vidim tankaj ene mlade tož. mn. ž pershone, katere ſemkaj gredò ǀ per teh mladih mest. mn. ludeh, malukadaj ſe kaj dobriga shlishi primer.> Ta mlajshi im. ed. m je bil s' materniga telleſſa Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ Jeſt ſim ta mlaishi im. ed. m, mene sadene sberat ǀ je djala k' timu mlajshimu daj. ed. m Synu ǀ ſamiga tiga mlaishiga tož. ed. m ži. brata doma ſo puſtili ǀ de bi ty mlaishi im. mn. m vidili ſvoje ſtarishi shiveti po sapuvidi Boshi ǀ Druge she mlaishi im. mn. ž ſo mosha vſele mladi m mn. mladiči: Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi im. mn. m ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe dokler pravu vidio ǀ Ierebize vuzhè ſvoje mlade tož. mn. ſe skrivat pred Lovizom ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade tož. mn., yh vuzhi po ſvoij naturi mlajši m mn. otroci: Kar vij otrozij sdaj sturite vashim starishim, sagvishnu imate zhaKat, de vaſhij mlajshii im. mn. vam bodo sturili ǀ de bi ty ſtarishy imeli od leteh, ſvoim mlaishom daj. mn. govorit, inu pravit ǀ drusiga nemiſlio ampak de bi ſvojm mlajshom daj. mn. veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili ǀ vuzhiteſe vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba sa isvelizhejne vashim mlajshim daj. mn. shkerbeti ǀ Velik gvishnu lon vſelej Bug da tem ſtariſhom, kadar ſe pofliſsaio ſvoje mlajshi tož. mn. v'ſtrahu Boshym srèditi z mladega v mladosti: Vdo Firsh tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ jest s'mladiga ſim sazhel kupzhuati ǀ Kaku ſe bo tebi godilu, kateri smladiga ſe ſi bil grehom podal ǀ Maria AEgyptiaka leta is mladiga ſe je bila ven loterski leben podala

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

móker môkra -o stil. -ó prid. (ó ó)
1. polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino; ant. suh: mokri čevlji, lasje; moker rokav; pesek je bil vedno bolj moker in težek; mokra brisača, cunja, obleka; cesta je mokra in spolzka; strehe so mokre; mokra drva nerada gorijo; vse, kar je imel na sebi, je bilo mokro; bil je premražen in moker; biti moker do kolen; ekspr. moker do kože premočen; moker od dežja, potu, rose; obraz, moker od solz; moker kakor miš zelo / slikati na moker omet svež omet / evfem. otrok je moker je naredil malo potrebo v obleko, posteljo
// ekspr. znojen: obrisati si mokro čelo, lice; od napora je postal moker
// ekspr. solzen: mokro oko / ozrla se je z mokrim pogledom / spominjati se česa z mokrim očesom v joku
2. ki ima veliko vlage, mokrote: moker svet; mokri travniki; mokra tla / moker mraz, veter, zrak
3. nav. ekspr. deževen: mrzel in moker april; mokra jesen; mokre jesenske noči; mokro jutro, poletje, vreme
4. teh. pri katerem se uporablja tekočina: moker tisk; mokro brušenje, čiščenje
● zastar. mokri brat vinski brat, pijanec; publ. mokri element voda; moker sneg mehek, topeč se; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; pog. je še moker pod nosom, za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; publ. mokra arena tekmovalni plavalni bazen; publ. divji valovi so jim grozili z mokro smrtjo s smrtjo v vodi; pog. drži se kakor mokra kura boječe, preplašeno
♦ adm. mokri žig žig, pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; alp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; elektr. mokri člen galvanski člen, v katerem je elektrolit v tekoči obliki; friz. mokro britje britje, pri katerem se obraz namaže z milnico; grad. mokra montaža montaža, pri kateri se uporablja moker, vlažen gradbeni material; kem. mokra destilacija ločitev snovi in topila z izparitvijo topila; obrt. mokra roba lončarski izdelki; teh. mokra barva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

môkri pláz -ega plazú m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

môkri snég -ega snegá m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

môtnja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Mrzla gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mrzle gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
IZGOVOR: [mə̀rzla gôra], rodilnik [mə̀rzle gôre]
BESEDOTVORJE: mrzlogorski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

nanòs -ôsa m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

napóka plazú -e -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

napóka plazú nèsprijétega snegá -e -- -- -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

napóka plazú sprijétega snegá -e -- -- -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

narávna nesréča -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

narávna nesréča -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

narívni rób -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

nekadanji prid., F16, Ariopagus, en nékadanî plaz v'tem méſti Ahene[!]; arula, tudi ena ẛa ẛherjavizo nekadanîa poſſoda; choa, ena nékadanîa gerzhka mera; confarreatio, -onis, en nékadani offer per ṡhenitovanîu ṡa otroke iméti, kateri bi farji ratali; convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po nékadanî ſtari ſhegi, ṡlaſti kadar taiſta partia je oblubila priti; crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; praeterito tempore, nékadai, nékadanî zhas, poprei; praetexta, -ae, ena ſorta dolṡiga gvanta per teh nekadanyh Rimlanih, kateri ſo ty otroci noſſili do ſedemnaiſtiga leita; philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali; priscus, -a, -um, ſtar, tega ſtariga zhaſſa, nekadanî; pristinus, -a, -um, tá pervi, nékadanî; stibadium, -dÿ, tudi ena ſorta is ṡeliṡzha ſturjene poſtile, na kateri ſo ty nékadanî ludje navado iméli, de ſo na tajſti jedli; sumen, -nis, ſvinṡku ſalu, ali ena nekadanîa ṡhpiṡha; tempus praeteritum, nékadanî zhas

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

nèomejêni pláz -ega plazú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

nèsprijéti snég -ega snegá m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

nèstabílna snéžna odêja -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

nèustaljêna snéžna odêja -e -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

obárvani snég -ega snegá m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

običájni pláz -ega plazú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

obmóčje gíbanja plazú -a -- -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

obmóčje próženja plazú -a -- -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

očítek Frazemi s sestavino očítek:
pláz očítkov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

odsèk -éka m (ȅ ẹ́)
1. krajevno omejen del prometne poti: graditi odsek avtomobilske ceste med Ljubljano in Vrhniko; plaz je poškodoval železnico na več odsekih; asfaltirati cestni odsek od odcepa do naselja
♦ žel. progovni odsek del proge, na katerem lahko vozi le en vlak
// del česa sploh: odseki stopnic / razmišljati o nekaterih odsekih družbene resničnosti / razdeliti lobanjo na več odsekov regij
2. notranja organizacijska enota uprave, ustanove, društva, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote: alpinistični odsek; mladinski odsek planinskega društva
3. geom. del črte, ploskve ali telesa: izračunati odsek / krogelni odsek; osni odsek
4. glagolnik od odsekati: odsek zelnate glave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

odstrelíti -ím dov., odstréli in odstrêli; odstrélil (ī í)
1. s strelom, streli odstraniti: odstreliti ptiču nekaj peres; odstrelil si je palec
// s streli, razstreljevanjem odstraniti, ločiti del česa: odstreliti plaz; odstreliti premog v rudniku
// lov. ustreliti, ubiti divjad zlasti zaradi uravnavanja števila: odstreliti nekaj medvedov; odstreliti stare in bolne živali
2. zastar. izstreliti: posameznik je lahko odstrelil le pet strelov / odstreliti raketo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

odtŕgati se -am sestilno tŕžem se dovršni glagol, glagol premikanja, čustvenostno
v posplošenem pomenu kdo/kaj oditi, oddaljiti se od/iz/z/s koga/česa / od kod
/Povsem/ odtrgal se je od domačih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024

olistostróma -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

omejêni pláz -ega plazú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

onesposóbiti -im dov. onesposóbljen -a; onesposóbljenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) koga/kaj za kaj ~ človeka za delo; publ. Plaz je onesposobil cestišče za vožnjo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

oplàz, -pláza, m. 1) das Pflughaupt, Mur., Cig., C., Ravn.-Valj. (Rad); — 2) die Stelle in einem Acker, über welche der Pflug hingleitet, ohne sie aufzureißen, die daher mit der Haue bearbeitet werden muss, C., BlKr., Poh.; (das Hasennest, die Grundrast, Cig.); — eine leere Stelle im Weingarten, (óplaz) BlKr.; — 3) na oplaz orana njiva = orana tako, da ni znati leh, Vrsno-Erj. (Torb.); — 4) die Erdabrutschung, C., Z.; prim. plaz; — 5) die Ritze, der Riss infolge einer Streifung: plug je dobil oplaz od kamena, Gor.; — 6) ein Schlag mit der flachen Hand, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

O vrstah in določanju ter stopnjevanju pridevnikov

(1) Ali pridevniki, ki poimenujejo snov, spadajo med lastnostne ali vrstne pridevnike? Primer: lesen stol proti lesna industrija, blatna kopel (vrsta kopeli?), blatni čevlji (lastnostni pridevnik?), papirnata vrečica proti Zastavice na rokavih so papirnate. (Kakšne?) pajkova mreža – Ali je to vrstni ali svojilni pridevnik? kulturno obnašanje proti kulturni spomenik, kulturni dom …

(2) Kako vemo, katere pridevnike stopnjujemo kako? Npr. žalosten, v SSKJ-ju žalostnejši, jaz bi na prvo žogo rekla bolj žalosten. Ali je pravilo, da oblike, barve in pridevnike iz glagolov stopnjujemo s prislovi bolj, najbolj?

(3) V šoli se pridevnike učimo prej kot glagol. Trpnik in tvornik pri glagolu se učijo v višjih razredih. Kako potem razložimo, da se pridevnik podčrtuje kot glagol? Hiša je zgrajena. A je zgrajena potem pridevnik? Ali je je glagol, pa zgrajena pridevnik, čeprav govorimo o trpnem glagolskem načinu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pakétni pláz -ega plazú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

peljati -jem/-jam nedov. peljati, voziti, voditi: vkupaj morio to kozhio Nebeshko pelati nedol. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati nedol., inu po vſeh kamrah reſtalat ǀ niegou Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal, inu ta hip zhes niega glavo je hotel pelati nedol. ǀ imaio Agatho v' tu meſtu Catanio pellati nedol. ǀ ga imaio v' krailevi kozhij pelat nedol. po meſti ǀ ſe bodo ſuper ſtavili, taiſtom, kateri po tem poti yh bodo hoteli pélat nedol. ǀ pride Rabel ter jo pele 3. ed. na rihtni plaz ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi nebil … jo s' ſabo pelè 3. ed. ǀ tudi uol pèle 3. ed. to kozhio nebeſsko ǀ ta lahki pot teh zhednosti, kateri v'Nebu pèle 3. ed. ǀ Aſterius pelle 3. ed. S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ jo pela 3. ed. veno kambro, de obeden yh nej mogal vidit, preshestou doperneſe ǀ gremo po tem drugem nevarnem poti, katiri pela 3. ed. v' paku ǀ ter ga pelà 3. ed. pred G. Boga ǀ dua pota ſe najdeta, katera naſs peleta 3. dv. k' vezhnoſti ǀ odprè Zerku, ga peleio 3. mn. k' velikem Altarju ǀ ſo taku teſne urata katere pelleio 3. mn. v' Nebeſſa ǀ ſdaj tebe pelejo 3. mn. k' Anasu Judouskimu Mashniku ǀ kateriga nepelejo +3. mn. jeleni, kakor ſo pelali Aureliana ǀ ga nepelò +3. mn. gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra ǀ peliteme vel. 2. mn.+ kamer vam je lubu ǀ ga je bil pelal del. ed. m na ta nar viſokeshi hrib ǀ premishleozh ſvoj nemarni greshni Leben, kateri je njega, v'paku pellal del. ed. m ǀ Moje ſerze mene nej dergam pelalu del. ed. s ǀ dua zholnaria ſta apnu pelala del. dv. m v' ſvoim zholni ǀ ſo ga Israeliterjem predali, Kateri ſo ga v'Egijpt pelali del. mn. m ǀ kodor je shal ſo te bolne k' njemu pelali del. mn. m ǀ kadar ſo Chriſtuſa pellali del. mn. m gaishlat peljati se peljati se: meni moja Regula prepovej ſe pelati nedol. v'kozhy, inu denarie imeti ǀ Kadar bi G. Bug tebi sapovedal ſe pelat nedol. po mory ǀ po mory ſe pelle 3. ed. v' Conſtantinopel ǀ krail Seſostres ſe je pelal del. ed. m v'ſvoje Mestu veni kozhij ǀ ta gorezha kozhya, v' kateri Elias Prerok ſe je v' Nebeſſa pellal del. ed. m ǀ kadar Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta shena ſe je po Rimi pelala del. ed. ž ǀ v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali del. mn. m ǀ okuli 600. pershon ſeſo v'enim Indjo pellali del. mn. m folš priče peljati pričati po krivem: nymate folsh prizha pelati nedol. ǀ Alcimus, kateri ie folsh prizhe pelal del. ed. m zhes Iuda Machoberia krivične priče peljati pričati po krivem: ſo ga shli pred Goſpoisko toshit, krivizhne prizhe ſo zhes njega pelali kupčije peljati trgovati: ta Sveta Diviza nej hotela druge kupzhie pelati nedol. ǀ shiher kupzy kupzhie peleio 3. mn. leben peljati živeti: tamkaj en terd, inu bogaboyezh leben pela 3. ed. ǀ po taiſti vash leben pelite vel. 2. mn. ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu, ali polek en nezhist leben pelal del. ed. m ǀ en ſvet, inu nedolshen leben je pellal del. ed. m ǀ ona je bila ena ozhitna greshinza, Katera en nesramin, inu nezhist leben je pelala del. ed. ž ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi en tard leben je pelala del. ed. ž, bosa je hodila, na goli semli je leshala ǀ en tard leben v' velikem ubushtvi ſo pelali del. mn. m ǀ kateri en Svet leben ſò pellali del. mn. m ǀ So bile dvei sheni venem meſti, katire so bile v' hudem imeni, kakor de bi en loterski leben pelale del. mn./dv ž nepridno peljati po nemarnem izgovarjati: Ta druga ſapuvid boshja nam ſapouei de nymamo nepridnu pelati nedol. imena G. nashiga Boga ǀ Ty nymash Imena Goſpuda tvojga Boga nepridnu pelati nedol. stan peljati biti stanu primeren: nekateri Mashniki neshive kakor nyh ſtan pelè 3. ed. vojsko peljati vojskovati se: Ceſar je bil perſilen vojsko pelati nedol. zhe tiga puntarskiga Firshta ǀ Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal del. ed. m zhes Firshta Abulanaria ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal del. ed. m živenje peljati živeti: Sdaj vy, kateri enù takushnu skivejne pelete 2. mn. sklenite, kai s'en lon bote doſegli ǀ ta Gospud je pelal del. ed. m taku shivejne kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ variteſe vy de enutakushnu shivejne ne bote pelali del. mn. m Stalne zveze so večinoma kalki po nem. zvezah z glagolom führen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

plac m, F17, ariopagus, en nékadanî plaz v'tem méſti Ahene[!]; catadromus, en pláz ẛa derjanîe, ẛa tékanîe junazhku; deambulatorium, plaz ẛa ſprehajanîe; forum, terg, pláz; forum boarium, volovski pláz; forum olitorium, ṡèlni plaz [str. 90b ]; forum olitorium, plaz kir ſe ṡèle predaja [str. 148/2a ]; forum piscarium, ribizhki plaz; forum suarium, ſvinski plaz; forum vinarium, vinski plaz; furinum forum, tatinṡki pláz; hippodromus, -mi, en proſtor, ali pláz ṡa dirjanîe, ali turnèranîe; ichtiopolium, -lÿ, plaz kir ſe ribe predajajo; orchestra, -ae, en muſt, ali gant na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; platea, -ae, en plaz, ena gaſſa, ena uliza; subrostrarius, -a, -um, kateri ima enu ſtanovanîe v'mei ratnimi goſpudi na plazi; theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

plac -a m trg: paun plaz im. ed. je bilu ludij ǀ na ſrèd plaza rod. ed. je bil postavil eno lepo mjso ǀ en dan s'Kusi oknu ſim na plaz tož. ed. gledal ǀ nej nikuli ena taku shleht rejzh na plazu mest. ed. na prudai ǀ po plazu mest. ed. je shal, ter nanaglem ena kepa ſnigà perleti ǀ od Diogena piſheo, de po dnevi s' Luzhio po plazi mest. ed. je hodil ǀ Firshtom, Krajlom, inu Ceſſarjom sa prebivalszhe je dal te velike duore … Kupzom plaze tož. mn. ǀ na plazah tož. mn. nemorem prebivat sa volo golufie teh kupzu ǀ po plazhah mest. mn., inu gaſſah pojò ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi mest. mn., inu gaſſah ← srvnem. pla(t)z ← lat. platēa ‛(široka) cesta’ ← gr. πλατεὶα ‛cesta, ulica’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

plac -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

plačovati nedov., F5, diribitor, -ris, en ſluṡhabnik, kateri na voiṡki te ẛmuſhtrane hlapze plaz[h]uje; diribitorium, -rÿ, tá proſtor te muſhtre, kir ſe ſoldati muſhtrajo, inu plazhujejo; pensitare, tudi zhinṡ plazhovati; stipendarius, -a, -um, kateri ṡhóld, ali ſhtiuro plazhuje; tribunus aerarius, zolmaſter, kateri ṡholnerje plazhuje

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz1 -a m (ȃ)
agr. del pluga v obliki široke železne palice, ki drži plug v ravnotežju: lemež, deska in plaz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz2 -ú stil. -a m (ȃ)
1. gmota snovi, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol: plaz drsi, se sproži, utrga; plaz je zasul del ceste; prožiti, razstreljevati plazove; reševati izpod plazu; plaz debel, kamenja; zbudilo jih je bobnenje, grmenje plazu; nevarnost plazov; drli so v dolino kakor plaz / kamniti, snežni, zemeljski plaz / podmorski plaz; pren. gibanje je naraslo v mogočen plaz
♦ alp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; pršni plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; talni plaz pri katerem zdrsnejo vse plasti snega
// taka gmota na mestu, kjer se ustavi: plezati čez plazove in skale; hiša stoji na velikem plazu / plaz je že skopnel
2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: plaz tankov se vali po pobočju / govornik je zasul poslušalce s plazom besed, informacij; pesem je sprožila plaz polemik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz1 -a m (ȃ) |del pluga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz2 -ú tudi pláz -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) ~ se sproži, utrga; reševati izpod ~u; ~ kamenja; poud. ~ besed |velika količina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz1 -a m
agr. del pluga v obliki široke železne palice, ki drži plug v ravnotežjupojmovnik
SINONIMI:
agr. oplaz

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024

pláz2 -ú m
1.
gmota snovi, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol
2.
taka gmota na mestu, kjer se ustavi
SINONIMI:
alp. plazovina
GLEJ ŠE SINONIM: veliko3

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024

pláz-asamostalnik moškega spola
  1. gmota zemlje, snega, ki se odtrga od podlage in drsi navzdol
    • plaz česa
    • , plaz v/na/pri čem, kje
    • , plaz s česa, od kod
  2. ekspresivno velika dinamična količina česa
    • plaz česa
    • , plaz v čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz Frazemi s sestavino pláz:
pláz krítik, pláz očítkov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

plȃz, m. 1) die Lawine; suhi p., die Staublawine, drsalni p., die Rutschlawine, mokri p., die Grundlawine, Cig. (T.), Jes.; — die Erdabrutschung; plaz je tod potegnil, hier fand eine Erdabrutschung statt, jvzhŠt.; = plaz se je utrgal, Lašče-Levst. (Rok.); s plazom, lawinenartig: in Menge u. heftig, Dict., C.; prineslo ga je, kakor po plazu (= naglo), Tolm.; — das Flötz (im Bergbau), Cig.; — vodeni plaz, der Wasserschwall, Cig., Šol.; — die Sandlehne, Mur.; ein abschüssiger Hügel, die Leite, C.; die Schutthalde, Tolm.; — die Holzriese, die Holzrutsche, Cig., Mik.; — 2) die Pflugsohle, Cig., Jan., C.; = podloga oralu, železna ali z železom okovana, Vrt.; — (leva ročica pri plugu, Podkrnci-Erj. [Torb.]); — 3) die Stelle, über die der Pflug rutscht, ohne sie aufzureißen, C., Z.; plug naredi plaz (oplazi), kadar ga kamen izpodrine, da pusti celino za seboj, Lašče-Levst. (Rok.); (prim. oplaz); — 4) = plaza, der Streifen, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

plaz [plȃz plazȗ] samostalnik moškega spola
  1. peščena strmina
  2. ozka steza

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz plazú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz plazú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz plazú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz plazú m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

plaz ► pˈlaːs pˈlaza m, mn. plaˈzȯːvė

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Plaz ► ▪pˈlaːs ▪pˈlaza m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláza, f. 1) der Streifen, Jan.; bes. der Streifen auf der Stirne eines Thieres, Z.; — 2) svoje ime kobili, Goriš.-Erj. (Torb.); — 3) = plaz 3), oplaz, Blc.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

plazast

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

plazem

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

plázen -zna -o (ȃ)
pridevnik od plaz, gmota: izpod plazne gmote so potegnili več trupel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

plazìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od plaz: kamenje se v plazičih usipa na stezo; kamnit, snežen plazič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

plazìč -íča m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláziti se plȃzim se nedov.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz klóžastega snegá plazú -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz mêhke klóže plazú -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz môkrega snegá plazú -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz môkrega snegá plazú -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz nèsprijétega snegá plazú -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz nèsprijétega snegá plazú -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

plazníca -e ž (í)
alp. sled, ki jo naredi plaz na snežni površini: poledenela in strma plaznica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

plazníca -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz nôvega snegá plazú -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

plazôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na plaz: plazovno grmenje / plazovna groblja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

plazovína -e ž (í)
alp. plaz kot gmota: ob vznožju gore se kopiči plazovina / previdno hoditi po plazovini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

plazovína -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

plazovína -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

plazôvna brázda -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz sprijétega snegá plazú -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz sprijétega snegá plazú -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz s primesmí plazú -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz stŕnjenega snegá plazú -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz súhega snegá plazú -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz vézanega snegá plazú -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pláz zbítega snegá plazú -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

plítvi pláz -ega plazú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

ploskôvni pláz -ega plazú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pobóčni pláz -ega plazú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pod2 predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pód- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k spodnji strani česa ali dosege takega položaja
a) ne da bi nastal neposreden dotik: zlezel je pod mizo; stopiti pod streho / poglej pod mizo / spustiti rokav pod komolec / v zvezi do pod se rabi rodilnik voda sega do pod kolena
b) tako da nastane neposreden dotik: pod kozarec je podložil krožnik; postavi pručko pod noge; rokoborec je spravil nasprotnika podse / podstavek za pod vazo
c) tako da ostane zgoraj samo površina: potopil se je globoko pod vodo / dati knjigo pod klop na polico klopi
č) tako da tisto, kar ostane zgoraj, obdaja, ovija, pokriva: otroka je stisnila pod plašč; zlesti pod odejo / jopica za pod suknjič
// za izražanje premikanja, usmerjenosti v nižji položaj v bližini česa ali dosege takega položaja: pot vodi pod vrh hriba / priti do pod klanca
2. za izražanje prikrivanja, posrednega predstavljanja: kdo se je skril pod ta psevdonim
// publ. za izražanje mesta, na katero pride predmet pri sistematičnem nameščanju, razvrščanju: knjigo vpiši pod št. 2.500 / prestopek spada pod člen 8 obravnava ga člen 8; to vprašanje gre pod točko 2 naj se obravnava pri drugi točki
3. za izražanje nedosežene mere, stopnje: življenjski standard je padel pod minimum; tečaj dolarja je zdrknil pod doslej najnižjo vrednost; zjutraj je temperatura padla pod minus pet stopinj
4. za izražanje podreditve, prehoda v odvisnost: priti pod tujo oblast; polk je prišel pod poveljstvo sposobnega starešine; pog. Cezar je spravil podse pol Evrope je osvojil, si je podredil / publ. priti pod pritisk javnega mnenja, pod vpliv koga / postaviti straže pod strogo nadzorstvo / vzeti pod svoje varstvo
5. za izražanje približevanja časovni meji; proti2: pod jesen se začnejo zbirati lastovke; pride pod večer / star. moderna je nastopila pod konec stoletja
II. z orodnikom
1. za izražanje položaja na spodnji strani česa
a) ne da bi obstajal neposreden dotik: vedriti pod drevesom; metla je pod mizo; letalo kroži pod oblaki; otrok se skriva pod posteljo / opomba pod črto / epicenter potresa je bil pod mestom
b) tako da obstaja neposreden dotik: blazino ima pod glavo; knjiga leži pod zvezki / sneg škriplje pod nogami / svetilka visi pod stropom / podstavek pod vazo
c) tako da ostane zgoraj samo površina: plavati pod vodo; krt rije pod zemljo / tisoč metrov pod morjem pod morsko gladino / knjige ima pod klopjo na polici klopi
č) tako da tisto, kar ostane zgoraj, obdaja, ovija, pokriva: pod jopičem ima volneno srajco; ostati pod odejo; vas leži pod globokim snegom
// za izražanje nižjega položaja v bližini česa: travnik leži pod cesto; stati pod oknom; počivati pod vrhom / vas pod hribom; boji pod Moskvo; potok pod vasjo / pod komolcem ima brazgotino / njiva pod mlinom nižje ob potoku
2. za izražanje prikrivanja, posrednega predstavljanja: kaj razumeš pod to besedo; potuje pod tujim imenom; ta proces je znan pod izrazom elektroliza; roman je izšel pod naslovom Jesen; objavlja pod psevdonimom / pod pretvezo naklonjenosti; pod videzom poštenosti / ekspr. izkoriščal ga je pod krinko prijateljstva / ladja plove pod tujo zastavo je vpisana v ladijski vpisnik tuje države
// publ. za izražanje mesta, na katerem je predmet pri sistematičnem nameščanju, razvrščanju: brošuro najdeš pod signaturo A 22; ta slika je razstavljena pod št. 333 ima številko 333 / pod točko dve so obravnavali delitev osebnih dohodkov pri drugi točki
3. za izražanje nedosežene mere, stopnje: ni vstopnic pod trideset evrov; otroci pod desetimi leti / stanje vode je pod normalo; letošnja januarska temperatura je pod dolgoletnim povprečjem / igrati pod svojimi zmožnostmi / pog. deset stopinj pod ničlo minus deset stopinj
4. za izražanje odvisnosti, podrejenosti: vojska je pod sposobnim poveljnikom; seja pod predsedstvom maršala Tita / pog. pod seboj ima deset delavcev vodi deset delavcev; publ. orkester pod taktirko znanega dirigenta / pod nadzorstvom učitelja; odpeljati pod stražo / pod vsestransko zaščito / pog. aparat je še pod garancijo
5. za izražanje razmer, časa, v katerem se kaj dogaja: tako je bilo pod Avstrijo; pod Napoleonom se je zelo okrepila narodna zavest južnih Slovanov; pod fašistično okupacijo je bilo hudo
6. za izražanje sredstva ali orodja, s katerim se opravlja dejanje: opazovati pod mikroskopom; ohladiti se pod prho / trava pada pod koso / star. končati pod mečem biti obglavljen
// za izražanje (fizikalne) energije, ki omogoča delovanje sredstva, stroja: omrežje je pod napetostjo; lokomotiva je pod paro
7. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: opotekati se pod težkim bremenom; jez je popustil pod pritiskom vode; steklo se zdrobi pod udarcem / pod radovednimi pogledi sosedov je vsa zardela
// za izražanje nagiba, razloga, zaradi katerega se kaj dogaja: ravnati pod vplivom družbe, mamil / publ.: aretiran je pod obtožbo; ukrepati pod silo razmer, pod vtisom dogodkov
8. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: delati pod slepečo svetlobo / kupovati pod ugodnimi pogoji; pod takimi pogoji ni mogoče gospodariti; dam ti knjigo pod pogojem, da jo kmalu vrneš / ekspr. četa se umika pod točo krogel
// za izražanje merila, vodila: meriti pod pravim kotom; reflektorja sta nameščena pod različnimi koti / kajenje je pod kaznijo prepovedano; izpovedati pod prisego / publ. pod tem zornim kotom, vidikom
// za izražanje načina, kako dejanje poteka: operirati pod narkozo; delati pod stalnim pritiskom
● evfem. zelo je bolan, vse gre podenj malo in veliko potrebo opravlja v posteljo; ekspr. tako pod nič pa tudi ni brez vrednosti; pog. pod noge je še zmeraj lepa ima lepe noge; tukaj piha pod noge v noge; pod častjo mu je, da bi prosil preponosen je; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik; ekspr. že dolgo je pod ključem je zaprt v ječi; ekspr. njegov članek je pod kritiko slab, nekvaliteten; ekspr. plaz ga je pokopal pod seboj zasul
♦ agr. saditi pod motiko seme ali sadiko dati v jamico, izkopano z motiko; šport., pri košarki skok pod košem; prim. podnoč, podvečer

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

podir [podȋr] samostalnik moškega spola

odtrganje in zdrsnjenje zemlje na strmem pobočju; zemeljski plaz; usad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

podkuríti in podkúriti -im dov. (ī ú)
1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: počakajte, da podkuri; podkuriti s papirjem, trskami; spretno podkuriti / podkuriti peč, v peči / ekspr. lopova sta hišo podkurila z več strani zažgala / podkuriti ogenj narediti
// obdati z ognjem zlasti z namenom, da se kaj odstrani: podkuriti jazbecu v brlogu; bežali so, kot bi jim podkuril
2. ekspr. nahujskati, naščuvati: podkuril jih je, naj oba zaprejo; namesto da bi ga pomiril, ga je še podkuril / to ga je le podkurilo, da je še bolj nagajal spodbodlo, spodbudilo; mojo radovednost je s tem samo podkuril povečal
3. ekspr., z dajalnikom narediti komu kaj neprijetnega: sovražniku so podkurili; v drugi tekmi so nasprotniku dobro podkurili so jih premagali; če ne boš priden, ti bo že podkuril te bo kaznoval
● ekspr. velik plaz jima je podkuril podplate je povzročil, da sta hitreje šla, tekla; ekspr. z lažjo ga je podkurila razjezila, razdražila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

podmôrski pláz -ega plazú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

podòr -ôra m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

podréti -drèm in -dêrem dov., stil. poderó; podríte in poderíte; podŕl (ẹ́ ȅ, é)
1. s silo narediti, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: podreti drevo, drogove; podreti keglje / živina je podrla plot; domine so se podrle / ekspr.: zaletel se je vame in me skoraj podrl; na prehodu za pešce ga je podrl avtomobil povozil, poškodoval
// ekspr. ustreliti, ubiti: podreti medveda; podrl je več nasprotnikovih vojakov / podrl ga je strel iz puške
2. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: plaz je podrl vse hiše v vasi; kozolec so podrli; most se je podrl / podreti skladovnico drv / streha na hiši se je podrla
// odstraniti z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: podreti zidarski oder / podreti šotor / podreti stojnice
3. sparati1: podreti obleko / podreti jopico
4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: podreti ravnotežje / podreti komu upanje, veselje; brezoseb. v njej se je nekaj podrlo
5. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: podrl je ves učinek nastopa; podreti komu ugled
// zastar. razveljaviti: podreti pogodbo; podreti zaroko
6. ekspr. čustveno zelo prizadeti: žalostna novica ga je podrla / skrbi so jo skoraj podrle
● ekspr. že kozarec vina ga podre hitro se opije; ekspr. podreti mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; publ. podreti rekord preseči; vulg. veliko žensk je že podrl spolno občeval z njimi; otr. dojenčku se je kupček podrl spahnilo se mu je; ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; ekspr. zaradi tega se svet ne bo podrl se ne bo zgodilo nič hudega; ekspr. ne grem, pa če se svet podre nikakor ne grem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

podsípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ)
s sipanjem spravljati podse: plaz je počasi podsipal hiše / podsipati s kamenjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

podsípati -am tudi podsípati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; podsípanje (í ȋ; ȋ) kaj Plaz ~a hišo
podsípati se -am se tudi podsípati se -ljem se (í ȋ; ȋ) Rov se ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

podsúti -sújem dov., podsúl in podsùl (ú ȗ)
1. s sipanjem spraviti podse: sneg s strehe je podsul avtomobil; plaz je podsul hišo / podsuti rastline z zemljo
// tako navadno povzročiti smrt: ruševine so jih podsule; kamnit strop je podsul rudarje; brezoseb. očeta je podsulo v rudniku
2. nav. ekspr. nasuti, dati: podsuti žito v stope / živini podsuj malo listja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

podsúti -sújem dov., nam. podsùt/podsút; podsútje; drugo gl. suti (ú ȗ) koga/kaj Plaz je podsul hišo; podsuti čemu kaj ~ živini listje
podsúti se -sújem se (ú ȗ) Rov se je podsul

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pokopáti -kópljem tudi -ám dov., pokôplji pokopljíte tudi pokôpaj pokopájte; pokôpal (á ọ́, ȃ)
1. navadno z določenim obredom dati, položiti truplo ali pepel koga v zemljo in ga pokriti: pokopati mrtve, ubite; pokopali so ga na domače pokopališče, v rodbinsko grobnico / pokopati po cerkvenem, civilnem obredu; pokopati z vojaškimi častmi / očeta smo pokopali pred desetimi dnevi
2. nav. 3. os., ekspr., navadno v zvezi s pod seboj pokriti s seboj in s tem navadno povzročiti smrt: plaz je pokopal pod seboj skupino turistov; zrušila se je betonska streha in pokopala pod seboj sto ljudi / konj je pokopal jezdeca pod seboj
// zasuti, prekriti: sneg je pokopal grmič pod seboj / val je pokopal čoln pod seboj zalil
3. nav. 3. os., ekspr. povzročiti, da kdo umre: pokopala ga je huda bolezen, pljučnica / pokopala ga je pijača, žalost / dinozavre je pokopala njihova velikost
4. ekspr. narediti, povzročiti, da
a) je kdo deležen neprijetnih, hudih posledic: pokopala ga je neprevidnost, oholost; s to izjavo se je obtoženec dokončno pokopal
b) kdo ne more, ne sme več opravljati svoje dolžnosti, funkcije: ta članek je urednika pokopal; politično se pokopati
c) se kaj ne uresniči: to je pokopalo njihove ideje, načrte, želje / s tem si pokopal našo akcijo
č) kaj preneha biti, obstajati: ta dogodek je pokopal vso njegovo srečo / dvostopenjski študij so na fakulteti pokopali pred desetimi leti
5. ekspr. prenehati biti v stanju, kot ga nakazuje določilo: pokopati misli na beg; pokopati svoje upe, želje / v pijači je skušal pokopati te spomine / pokopali smo preteklost in začeli novo življenje; pokopati medsebojno sovraštvo
6. krajši čas kopati: konj je pokopal s prednjima nogama / še to gredico moram pokopati
● star. nismo še pokopali vsega krompirja izkopali; pokopal ga je domači župnik obred, s katerim so ga pokopali, je opravil; ekspr. globoko je pokopala svoja čustva skrila, prikrila; ekspr. ti nas boš vse pokopala boš živela dalj kot mi; ekspr. nekatere ženske so bolnega soseda že dvakrat pokopale so že dvakrat začele govoriti, misliti, da je umrl; ekspr. ta stil so nekateri kritiki že hoteli pokopati razglasiti za nesodobnega; ekspr. dve ženi je že pokopal sta mu že umrli; knjiž., ekspr. pokopati kak dogodek v pozabo zavestno, hote pozabiti, se ga nehati spominjati; ekspr. to ga je v njihovih očeh pokopalo to je povzročilo, naredilo, da ga niso več cenili, spoštovali; da od njega niso več česa dobrega, ugodnega pričakovali; ekspr. marsikateri nadarjen človek se sam pokoplje povzroči, naredi, da se njegova nadarjenost ne uresniči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

polzéti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kam / kje / kod /od kod
Iz nosu (mu) je polzela svečka.
2.
v zvezi polzeti iz rok, med prsti kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z koga/česa / med kom/čim kje / kod /od kod
Ribe (ji) polzijo iz rok.
3.
čustvenostno, preneseno kaj počasi časovno odmikati se
Dnevi (mu) kar polzijo /kot jara kača/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024

pomeniti -im dov. pomeniti: kaj hudiga morio pomeniti nedol. te tize na oknah ǀ kaj bi mogle lete ſaine pomenit nedol. ǀ kaj menite de ta kuga pomeni 3. ed. ǀ nei veidil kaj letu pomeini 3. ed. ǀ S. Hieronijmus pravi de ta Prasnik pomenj 3. ed. sledno dusho, kadar hozhe v'gnado Boshjo priti ǀ ta oru tudi nezh hudiga nepomeni +3. ed. ǀ Plaz pomenita 3. ed.+ ſvejt: miſa pomeni 3. ed. ſakonski ſtan ǀ te shteri ſtrani tiga ſvejta pomenio 3. mn. te shteri ſtany teh ludy ǀ ima na nogah zheule dershati, kateri pomenjo 3. mn. premishluajne te ſmerti ǀ kej tedaj vſe lete zhudna, inu superne Imena, ter perglihe pomeneio 3. mn. ǀ jeſt vejm Kaj je pomenil del. ed. m tisti lepi pungrad poun lepih roshiz ǀ Taiſta zhudna shiba pak je pomenila del. ed. ž MARIO Diviza ǀ Sedem debelih krau je pomenilu del. ed. s ſedem bogatih obelnih lejt, te medle pak ſo pomenile del. mn. ž ſedem vboſih lejt

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

ponôvni pláz -ega plazú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

popeljáti -péljem tudi -ám dov., popêlji popeljíte; popêljal (á ẹ̄, ȃ) nav. ekspr.
1. s prevoznim sredstvom spraviti kam: sedi, popeljem te do mesta, v mesto; naložila sta sode, da jih popeljeta v zidanico odpeljeta / s čolni so jih popeljali na izlet peljali
2. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre: popeljal je otroka čez cesto; vsak dan ga popelje na sprehod
3. omogočiti, da kdo
a) kam pride: steza vas popelje do pastirske koče / popeljati ljudi k velikim nalogam in uspehom / on je popeljal revolucijo naprej
b) kaj spozna, se s čim seznani: filmske kamere nas bodo popeljale v svet pod morjem; roman popelje bralca v pohorske gozdove / popeljal jo je v visoko družbo
● star. popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

potezína, f. die Erdabrutschung ("koder je plaz potegnil"), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

povalíti -ím dov., poválil (ī í)
1. s silo narediti, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla; podreti: z močnim udarcem ga je povalil na tla / plaz je povalil samotno drevo
2. nar. povaljati: pobranati in povaliti / povaliti travo, žito / povalil ga je po travi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

površínski pláz -ega plazú m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

prášən 1., -šna, adj. 1) Staub-: prȃšni plaz, die Staublavine, Cig. (T.); prašni cveti, Staubblüten, Cig. (T.), nk.; — 2) mit Staub bedeckt, staubig; ves sem p.; tudi: prašȃn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

préčiti -im nedov. in dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. knjiž. prečkati: prečiti progo, ulico / molče je prečil trg
♦ alp. prečiti plaz, steno
2. nedov., star. preprečevati: valovi so jima prečili, da nista mogla pluti dalje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

predajati nedov., F44, bibliopola, kateri buque predaja; educilare, vinu vun na fertle tozhiti, predajati, tovernati; forum olitorium, plaz kir ſe ṡèle predaja; ichtiopolium, -lÿ, plaz kir ſe ribe predajajo; ichtyopola, -ae, en ribizh ali tá kateri ribe predaja; monopolium, -lÿ, laſtna kupzhia, obláſt eniga de ſam kupuje, ali predaja; myropolium, -lÿ, tú meiſtu, ali apoteka, kir takeſhno ṡhalbo predajajo; nugivendus, -di, kateri otrozhje ygrazhe predaja; seplasarius, kateri tryák predaja; thermopolium, -lÿ, tú meiſtu kir ſe gorke ṡhpiṡhe predajajo; vendere, predajati, predati; vinarius, -rÿ, oṡhtier, kateri vinu tozhi, ali predaja

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

preperínski pláz -ega plazú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

priteči -čem dov. priteči, priti: pertezhe 3. ed. Krajleua uahta popadeio Eduvarda ǀ kadar pride na rihtni plaz, pertezhe 3. ed. niegova ner lubishi Hzhy ǀ ſpovednik tezhe te hishne klizat, de bi shegnano vodo pernesli, pertekò 3. mn., ali nej blu vezh sgledt tiga bolniga ǀ en ſtrashan vuol je bil pertekil del. ed. m ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte bala, katera pre hitru je pertekla del. ed. ž ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh Ajdjou perteklu del. ed. s ǀ ſta bila pertekla del. dv. m dua Medveda ǀ ſo bily kjekaj pertekli del. mn. m ta ſtrashni shpektakel gledat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

prostor m, F45, amplitudo, proſtor, ſhirók, inu velik; capacitas, proſtor, proſtranoſt; distantia, proſtor; hippodromus, -mi, en proſtor, ali pláz ṡa dirjanîe, ali turnèranîe; in patenti, na proſtoru; intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom; interordinium, -ÿ, proſtor v'mei dvéma verſtama; interstitium, -ÿ, tá proſtor v'mei dvéma rizhama; laxitas, proſtor, ſhirina; locus, -ci, proſtor, meiſtu, ṡhtánt; olympiadis luſtrum, proſtor petih leit; receſsus, -us, odhod, odſtopnoſt, proſtor, kir ſe more odmakniti, ali odſtopiti; secedere de via, is pota ſtopiti, proſtor dati, na ſtran ſtopiti; situs, -us, perloṡhnoſt eniga proſtora, ali kraja, en ſtán; spatium, -tÿ, proſtor, ali preſtor

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pŕšen -šna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na prho: pršna cev / pršna kopel
● knjiž. pršni sneg suh sneg, ki se ob vetru, premiku razprši po zraku
♦ alp. pršni plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pŕšni pláz -ega plazú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pŕšni pláz -ega plazú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

pŕšni pláz -ega plazú m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

psôvka psôvke samostalnik ženskega spola [psôu̯ka] ETIMOLOGIJA: ↑psovati
púhalica -e ž (ū)
nar. plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; pršni plaz2: veter je povzročal puhalice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

púhalica -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

púhalica -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

rabelj -na m rabelj: pride Rabel im. ed. ter jo pele na rihtni plaz ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu daj. ed. zhes dalla ǀ ga je bil puſtil ulovit, ſvesat, v' jezho poſtavit, inu k' sadnimu skuſi Rabelna tož. ed. glavo odſekat ǀ pred Rabelnam or. ed. ǀ dua Rabelna im. dv. perſtopita s' bodezhimi shibami neusmilenu ga sazhnejo tepſti ǀ Rabelni im. mn. vaſs bodo martrali, inu na gauge perbili ǀ Pilatush ſe preſtrashi, Sholnery vervajo, Rabilni im. mn. ſposnaio ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Rabelnij im. mn. s. Ciriacuſa ǀ paklenski rabelny im. mn. vaſſ bodo na paklenske gauge obejſili ǀ v' rokah teh Rabelnou rod. mn. ǀ sapovej Rabelnom daj. mn., de vſe sobe S. Apolloni imaio s'uſt ſtauzh, inu sdrejti ǀ je bil perpelal Brizhe, inu Rabelne tož. mn. Verjetno prevzeto iz srvnem. rabelīn, manj. od raben ‛krokar’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

razgaljnína -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

rêbro -a s, v prvem pomenu stil. rebrésa; mn. rêbra in rébra (é)
1. vsaka od parnih kosti, ki oklepajo prsno votlino: pri padcu si je zlomil rebro; pod rebri ga zbada; drugi par reber; tako je suh, da bi mu lahko rebra preštel zelo
// mn. del telesa, kjer so te kosti: udariti konja čez rebra, po rebrih; vojak ga je sunil med rebra, v rebra, da je takoj ubogal / poriniti komu nož med rebra / ekspr. dregnil ga je pod rebra, naj molči
// nav. mn. ta del telesa za kuhanje in pečenje: kupiti rebra; jedli so koštrunova rebra / prekajena rebra
2. nav. mn. vsak od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si delov ogrodja česa: obiti rebra z deskami; zgorelo letalo je kazalo svoja rebra; nova stavba že moli kvišku svoja rebra; gredelj in rebra / ladijska rebra
3. nav. mn. vsaka od podolgovatih, v sorazmerno majhnih presledkih sledečih si vzboklin na površini česa: da ne drsi, ima pločevina rebra; na cesti so nastala rebra; rebra cilindra; rebra žameta
4. podolgovat del, člen česa: rebro radiatorja / odlomiti si rebro čokolade
5. glavna, debelejša listna žila: gosenice so obrale zelje do reber / listna rebra
6. nar. nagnjen svet, strmina: plaz je zdrsel po rebru navzdol
7. arhit. ločni nosilni ali okrasni element oboka, navadno kamnit: obok s štirimi rebri; gotska, šilasta rebra
● ekspr. kaže rebra zelo je suh; ekspr. streha kaže rebra manjka ji veliko strešnih opek, skodel; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil, preštel rebra bi ga zelo pretepel; star. Adamovo rebro ženska; ekspr. rebra kozolca late
♦ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; prava rebra prvih sedem parov reber, ki se stikajo s prsnico; prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; glasb. rebro podolgovata deščica za oporo na notranji strani pokrova godal; grad. nosilna rebra vsak od v sorazmerno majhnih presledkih razvrščenih podolgovatih nosilnih elementov, izstopajočih iz stropa, plošče; strojn. hladilna rebra ki povečujejo površino razgretega telesa in s tem pospešujejo njegovo hlajenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

rêbro -a s, mn. rêbra in rébra (é) zlomiti si ~; udariti žival čez ~a, po ~ih; suniti koga med ~a, v ~a; čutiti bolečine pod ~i; listno ~; ~ čokolade; ~a žameta; pokr. plaz na ~u na strmini; poud. kazati ~a |biti zelo suh|; mn., snov. jesti ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

rébro Frazemi s sestavino rébro:
Ádamovo rébro, kazáti rébra, polomíti kómu rébra, preštéti kómu rébra, preštévati kómu rébra, súh, da bi lahkó rébra preštél, štéti kómu rébra

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

regionálni pláz -ega plazú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

ribički prid., F2, forum piscarium, ribizhki plaz; verriculum, -li, ena velika ribizhka mréṡha

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

rihten -tna prid. soden: Ogin je en rihtni im. ed. m dol. hlapez Boshie pravize ǀ nihder, v' obeni vishi zhloveka nymaio vbiti, s'unej Rihtne rod. ed. ž goſpojske, katera ima od boga oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ pride Rabel ter jo pele na rihtni tož. ed. m dol. plaz ǀ Hudizhy, kakor Pravize Boshje rihtni im. mn. m hlapzy, ony fliſsik, inu ſveſtù opraulaio, kar Bug ym sapovej ǀ ſapovej rihtnim daj. mn. hlapzom garmado perpravit ǀ sapovej Rihtnem daj. mn. hlapzom to Sveto Divizo do par nagiga slezhi ǀ je naprej poſlal ſvoje sholnerje inu rihtne tož. mn. m hlapze ǀ Krajlom, inu Ceſſarjom sa prebivalszhe je dal te velike duore … Rihtarjom rihtne tož. mn. ž hishe ǀ Morebiti bom tebe neshal v' Rihtnih mest. mn. hishah ǀ v'Rihtnih mest. mn. hishah → rihta2

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

sekundárni pláz -ega plazú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

sekundárni pláz -ega plazú m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

sestópati -am [səstopati in sestopati] nedov. (ọ̄)
premikati se navzdol, dol
a) po strmem svetu: sestopati z gore; sestopati čez plaz, na južnem pobočju, po ledenem žlebu; počasi, previdno sestopati
b) zlasti po čem navpičnem: sestopati po lestvi, stopnicah / rudarji sestopajo v jamo
// stopati s česa: sestopati z voza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

shruméti -ím dov. (ẹ́ í)
ekspr. hrumeč se premakniti: ob žvižgu je vlak shrumel / plaz shrumi s hriba hrumeč zdrsi; pren. vojska je shrumela čez deželo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

shruméti -ím dov.; drugo gl. hrumeti (ẹ́ í) poud. Plaz je shrumel v dolino |hrumeč zdrsel|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

sípək, -pka, adj. bröckelig, mulmig, Cig., Jan., DZ.; s. pesek, Glas.; sipki plaz, die Staublawine, Cig. (T.); tudi: sipȃk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

skŕčena dŕža -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

smér umíka  smerí -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

snég snegá m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

snég snegá m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

snéžen1 -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sneg:
a) iti skozi snežni metež; snežni vihar; presenetila jih je snežna ploha / snežne padavine / zasul jih je snežni plaz; prebijati se skozi snežne zamete; snežna brozga / ekspr. snežne krpe; knjiž. snežna odeja / snežni plug naprava za odstranjevanje snega; snežna ograja ograja na strehi, ki zadržuje sneg / v težkih snežnih razmerah so se povzpeli na vrh; zima je bila hladna in snežna snežena
b) snežna belina njene kože
♦ avt. snežne verige; gastr. snežne kepe slaščica iz kuhanega snega kepaste oblike in z dodatkom kreme; geogr. snežna meja meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; med. snežna slepota kratkotrajna oslepitev zaradi močnega bleščanja; vrtn. snežna modrica rastlina s suličastimi listi in številnimi modrimi cveti, Chionodoxa luciliae; zool. snežni leopard velika visokogorska himalajska zver z gosto dolgo dlako, Uncia uncia; snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

snẹ́žən 2., -žna, adj. Schnee-; snẹ̑žni plaz, die Schneelawine, Cig. (T.); — schneeig; ves snežen sem, ich bin ganz mit Schnee bedeckt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

snéžna újma -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

snéžni pláz -ega plazú m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Snežni plaz
Imam vprašanje v zvezi s terminom snežni plaz , ki označuje gmoto snega, ki zdrsne po strmini navzdol. Kateri pridevnik naj izberem pri terminih, ki so povezani s snežnim plazom, npr. lavinska ali plazovna oprema , lavinski ali plazovni trojček , lavinski ali plazovni bilten ? Je lavinski vrstni pridevnik, plazoven pa lastnostni?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

sondírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. s sondo raziskovati, meriti: sondirati morsko dno, visoke plasti ozračja
// med. s sondo preiskovati ali zdraviti: sondirati rano, želodec
2. publ. ugotavljati, raziskovati kako mišljenje, stanje
a) pred določenim dejanjem, odločitvijo: previdno so sondirali, kaj lahko zahtevajo; sondiral je teren in ugotovil pripravljenost za pogajanja
b) na osnovi raziskave, spraševanja manjše, vzorčne skupine: sondirati javno mnenje
♦ alp. reševalci sondirajo plaz; arheol. sondirati keltsko najdišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

spę́sniti, -pę̑snem, vb. pf. 1) herabgleiten machen: s. sekiro z rame (herabnehmen), Jurč.; — (pren.) sklep svoj s., seinen Vorsatz aufgeben, Jurč.; — 2) s. se, herabrutschen: spesne se mi, es rutscht mir aus, Dol.-Erj. (Torb.); plaz se spesne, die Lawine stürzt herab, C.; sich losmachen, Svet. (Rok.); strop se je bil nad njim spesnil in vrhu njega zgrudil, Jurč.; — missglücken, Let.; — früh absterben, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

splȍh prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

spontáni pláz -ega plazú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

sprehajanje s, deambulatio, ſhpanzeranîe, ſprehajanîe, prehod; deambulatorium, plaz ẛa ſprehajanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

sprijéti snég -ega snegá m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

spróžen -a -o; bolj ~ (ọ́) ~ plaz; ~e noge iztegnjene
spróženost -i ž, pojm. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

sprožíti1 in spróžiti -im dov. (ī ọ́)
1. narediti, povzročiti, da se kaj napeto upognjenega sprosti, zravna: sprožiti s snegom obloženo vejo
2. z dotikom, s sprostitvijo spraviti
a) v delovanje: sprožiti alarmno napravo; lisica je sprožila nastavljeno past / sprožiti fotografski aparat / pomeril je in sprožil; po nesreči se je puška sprožila / sprožiti strel ustreliti
b) v gibanje, premikanje: stopal je previdno, da ne bi sprožil kamenja; plaz se sproži / sprožiti puščico; pren., ekspr. s svojim člankom je sprožil plaz ogorčenja
3. nav. ekspr. povzročiti, da kaj nastane, se začne: ta odločitev je sprožila nasprotovanje; spor je sprožil vojno; sprožiti demonstracije, spopade / publ.: sprožiti akcijo dati pobudo zanjo, začeti jo; na sestanku so sprožili vprašanje organizacije so začeli razpravljati o organizaciji; ob tem problemu se vedno sproži živahna razprava
4. ekspr. vzbuditi, povzročiti: igra je sprožila pri gledalcih veselo razpoloženje
● ekspr. četa je prečkala cesto, ne da bi bilo treba sprožiti en sam strel brez boja, streljanja; ekspr. sprožilo se je iz njega: Nič posebnega se ni zgodilo hitro je rekel
♦ elektr. sprožiti impulz; kem. sprožiti (kemično) reakcijo; pravn. sprožiti postopek, pravdo; šport. sprožiti štoparico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

sprožíti in spróžiti -im dov. spróženje; drugo gl. prožiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ plaz; ~ puščico; ~ alarmno napravo; ~ kemično reakcijo; pravn. ~ postopek; poud. ~ veselo razpoloženje |vzbuditi, povzročiti|; ~ roko predse iztegniti; publ. ~ vprašanje reorganizacije → začeti razpravljati o reorganizaciji; nameriti in ~
sprožíti se in spróžiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) Plaz se ~i; Puška se je sprožila po nesreči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

stojíšče -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

stojíšče -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

stojíščna tóčka -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Storžič
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Storžiča samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Storžiča
IZGOVOR: [stôržič], rodilnik [stôržiča]
BESEDOTVORJE: storžiški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

stránski odlómni rób -ega -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

súh -a -o tudi -ó prid. (ȗ ú)
1. ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino; ant. moker: obrisati kaj s suho krpo; preobleči se v suho obleko; ceste so že suhe; suha drva rada gorijo; perilo je že suho; prst je suha kot poper / domov je prišel premražen, vendar suh / evfem. razvila je dojenčka in videla, da je suh da ni opravil male potrebe
// ki je brez vode: vodnjak je suh; suha struga
// ekspr. ki ni solzen: kljub bolečinam so bile njegove oči suhe / suho ihtenje brez solz
2. ki ima malo vlage, mokrote: zidati hišo na suhem terenu; biti potreben pijače kot suha zemlja dežja zelo / suh mraz; pihati je začel suh veter; zrak je zelo suh; suha vročina / zapadlo je nekaj suhega snega / oči so se ji bleščale v suhem lesku
// ki nima, ne vsebuje vlage, mokrote: poiskali so suho mesto za prenočevanje; imeti suho stanovanje / skorja suhega kruha; imeti suha usta
// v katerem so zaradi izgube vlage, vode prenehali življenjski procesi: posekati suhe veje; odstranjevati rastlinam suho in orumenelo listje; drevo je že suho / človek s suho roko z roko, katere mišičje je upadlo, usahlo zaradi zmanjšanja celic; pren. biti suha veja na narodnem drevesu
3. iz katerega je odstranjena vlaga, voda zaradi konzerviranja: pripraviti zalogo suhih gob; zelena in suha krma; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje / ker ni imela svežega kvasa, je zamesila s suhim
// ki je bil izpostavljen delovanju zraka ali tudi hladnega dima zaradi konzerviranja: suhe ribe; pršut in druge vrste suhega mesa
// ki je bil izpostavljen delovanju vročega dima zaradi konzerviranja: suha krača; kuhati skupaj z ričetom tudi suha svinjska rebra
4. nav. ekspr. v katerem ni (veliko) padavin: marec je navadno suh; lepa in suha jesen / Avstralija je zelo suha; suho podnebje / suho vreme se bo nadaljevalo
5. pri katerem se ne uporablja tekočina: suhi proizvodni postopki / suho brisanje, umivanje / suhi šampon; suho britje britje, pri katerem se ne uporablja milnica, navadno z električnim brivskim aparatom; suho stranišče stranišče brez izplakovanja s tekočo vodo
6. ki ima na telesu razmeroma malo tolšče, mesa; ant. debel: zelo suh človek; bil je velik in suh; suha krava; suh kot kost, prekla, trska / suhe noge / postati suh v obraz
7. ki ima, vsebuje zelo malo maščobe, masti: suha krema za obraz / ima zelo suhe lase / pečenka je bila zažgana in suha premalo sočna; to meso je preveč suho pusto
8. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina; noge ima kot suha južina
9. ekspr. ki se ne da vplivati čustvom: postati suh pravnik / suhi prakticizem
// ki ne izraža čustev: s suhim glasom zavrniti koga; v nekaj suhih stavkih mu je sporočila svojo odločitev / to je rekel s suhim humorjem brez čustvene prizadetosti; suhi smeh; stil te knjige je zelo suh brezoseben / njegovo pripovedovanje se zdi nemogoče, vendar je suha resnica čista, gola resnica
● suhi kašelj kašelj brez izmečka; pog. že sredi meseca je (čisto) suh brez denarja; ekspr. moj kozarec je že suh v njem ni več vina; suhe barve, barvice barve, barvice v obliki svinčnika ali paličice, pri katerih se ne uporablja voda; suha hrana nekuhane, ohlajene ali konzervirane preprostejše jedi, navadno kot hrana za na pot; suha juha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; suha roba leseni izdelki domače obrti; suha tinta barvilo v obliki goste mase za polnjenje kemičnih svinčnikov; kemično črnilo; knjiž. v daljavi so zagledali suho zemljo kopno; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. to je bilo sedem suhih let čas brez uspehov pri delu, v kaki dejavnosti; čas revščine, pomanjkanja; suho zlato ekspr. tvojih besed ne morem vzeti za suho zlato ne verjamem ti popolnoma; star. skrinja, polna suhega zlata zlatnikov, cekinov; ekspr. ta človek je vreden suhega zlata je zelo dober, pošten; suh je kot poper nima denarja
♦ adm. suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; agr. suha gniloba bolezen sira, pri kateri postane skorja zelo suha, razjedena; suha snov snov, ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; alp. suhi plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; pršni plaz; elektr. suhi člen galvanski člen, v katerem je elektrolit zgoščen v želatinasto snov; fiz. suha para para s temperaturo vrelišča, v kateri je v plinastem stanju že vsa tekočina; gastr. suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; suha kvaša kvaša brez kisa ali vina in prekuhane vode; geogr. suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda; grad. suhi zid kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto; kem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka; kozm. suha koža koža, ki izloča malo maščobe; les. zračno suhi les les, ki zaradi doseženega higroskopskega ravnotežja z zunanjo vlažnostjo nima več možnosti nadaljnjega naravnega sušenja; mont. suha separacija separacija brez vode, ročno, po teži; navt. suhi dok dok na kopnem; šport. suhi trening pripravljalna vadba za plavanje, smučanje, ki ne poteka v vodi, na snegu; teh. suhi led ogljikov dioksid v trdnem stanju; (suha) pena zelo obstojna pena za suho čiščenje tekstilnih talnih oblog; um. suha igla grafična tehnika, pri kateri praskanje v bakreno ploščo omogoča neostro risbo; odtis v tej tehniki; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in dolgimi nogami, Opilionesprim. suho

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

súhi snég -ega snegá m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

tálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tla:
a) talna ploskev / talni mozaik; talne deske / talna obloga; iglana talna obloga tapisom; talne ploščice; talno ogrevanje
b) razgiban talni relief / talni požar požar, ki se širi pri tleh
c) talne plasti
č) za sadjarstvo ugodne talne razmere; talna sestava / talna vlaga
♦ alp. talni plaz plaz, pri katerem zdrsnejo vse plasti snega; arhit. talni načrt tloris; talni zidec zidec ob tleh na zunanjščini stavbe; geogr. talna groblja ali talna morena nanesen material pod ledenikom; talna voda voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem; geol., gozd. talni monolit vzorec tal, izrezan v navpični smeri; meteor. talna megla megla, ki leži na zemeljski površini le nekaj metrov visoko; petr. talna plast plast, nad katero ležijo vse druge plasti istih skladov; rib. talni ribolov ribolov, pri katerem vaba leži na dnu, navadno obtežena; talna hrana hrana, ki jo ribe dobijo na dnu ali v vodi; šport. talna telovadba telovadba na tleh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

tálni pláz -ega plazú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

tálni pláz -ega plazú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

tálni pláz -ega plazú m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

tatinski prid., F2, furax, tatinṡki, h'tatvini nagnên, kradliu; furinum forum, tatinṡki pláz

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

tekanje2 s, F16, acupedius, hitir na nogah h'teikanîu; captatio, lovlenîe, tú teikanîe, inu vpraſhanîe po enim ky bi bil; catadromus, en pláz ẛa derjanîe, ẛa tékanîe junazhku; catulatio, tú tékanîe, ali goinenîe; discursio, vſeṡkuṡi tékanîe; discursus, -us, ſem ter tám tékanîe; dromos, graecè, cursus, tékanîe, ték; intercursus, -us, intercursio, v'meis tékanîe; levipes, hitrih nog, hiter, lagák h'hoji, h'teikanîu; meatus, -us, tudi teikanîe, pomujanîe; occursatio, pruti tekanîe; percursio, teik, ali teikanîe; procursatio, vunkai tékanîe nad eniga; procursus, -us, procursio, vunkai gnanîe, ali vunkai teikanîe; stadium, -dÿ, tudi en proſtor ṡa teikanîe; transcursus, -sus, en hiter, inu lagák tek, ali teikanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

tekóči pláz -ega plazú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

tekóči pláz -ega plazú m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Težavni enduro
Panoga enduro ima v motociklizmu veliko disciplin. Ena od disciplin pod okriljem Mednarodne motociklistične zveze (FIM) se v angleščini imenuje hard enduro in v njej vozijo tudi slovenski vozniki in voznice. Gre za najtežjo različico terenskih motociklističnih dirk v panogi enduro. Kako naj ta pojem poimenujemo v slovenščini?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

trg2 m, F2, forum, terg, pláz; scruta, -orum, vſe ṡhlaht ſtarine, katere ſe ob tergih na prudai noſſio, ṡlaſti v'tih velikih méſtih

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

trg -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

turniranje s, F2, hippodromus, -mi, en proſtor, ali pláz ṡa dirjanîe, ali turnèranîe; ludi circenses, turnîeranîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

udréti se udrèm se tudi udêrem se dov., stil. uderó se; udríte se tudi uderíte se; udŕl se (ẹ́ ȅ, é)
1. pod pritiskom, težo pomakniti se v navpični smeri navzdol: led se je udrl; mehek sneg se globoko udre / razmočena tla so se pod vsakim korakom udrla
// zaradi lastne teže začeti se pomikati navzdol: v hribih se je udrl plaz
// zaradi lastne teže prodreti v navpični smeri navzdol v kaj: udreti se v pesek; konj se je udrl v zamet do trebuha; brezoseb. udrlo se mu je do kolen
2. zaradi dotrajanosti, poškodovanosti spremeniti položaj v smeri navpično navzdol: del strehe se je udrl; zaradi preobremenjenosti se je strop udrl
// zaradi dotrajanosti, poškodovanosti pasti navzdol: kjer se je plošča udrla, so velike luknje
3. pod pritiskom, težo spremeniti obliko v smeri navpično navzdol: na mestih, kjer je bilo pohištvo, se je preproga udrla
// spremeniti obliko v smeri v notranjost: od stradanja so se živalim udrle lakotnice; bolniku so se oči, prsi globoko udrle
4. ekspr. začeti silovito teči: solze so se ji udrle, star. so ji udrle po licih; iz nosa se mu večkrat udre kri
● ekspr. tla so se mu udrla pod nogami, ko je to slišal počutil se je zelo ogroženega, nemočnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

uletéti se -ím se dov.

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

ulica ž, F2, platea, -ae, en plaz, ena gaſſa, ena uliza; vicus, -ci, uliza, gaſſa, zeiſta, vaṡ, terg, en krai kir je ena hiſha ṡa drugo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

uničeválni pláz -ega plazú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

usmérjeni pláz -ega plazú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

usúti usújem dov., usúl in usùl (ú ȗ)
1. spraviti kam kaj sipkega, drobnega: usuti zrnje iz vreče; usuti na tla / usula je predenj košaro jabolk
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročiti, da pride kaj kam v veliki količini: oblaki so usuli dež, točo / strojnice so usule krogle na vojake / sonce je usulo svoje žarke skozi okno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

utŕgati -am stil. utŕžem dov. (ŕ ȓ)
1. s sunkovitim potegom spraviti z drevesa, rastline: utrgati jabolko; utrgati list z veje / utrgal si je najlepši cvet
// s sunkovitim potegom ločiti od tal: utrgati jurčka; utrgati rožo
2. s sunkovitim potegom narediti, da kaj ni več celo, skupaj: utrgati nit, vrv; jermen se je utrgal / lestenec se je utrgal; pes se je utrgal z verige
3. zmanjšati izplačilo za določen znesek; odtegniti: utrgali so mu od plače; utrgati večji znesek
4. ekspr. vzeti, odvzeti: utrgali so mu del zemljišča / šola mu utrga veliko časa; lahko si utrga čas za to; utrgati si spanec
● ekspr. utrgati si od ust prihraniti kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

utŕgati -am dov. -an -ana; utŕganje (ŕ ȓ) kaj ~ rožo; utrgati komu kaj ~ otroku jabolko; utrgati komu/čemu od česa ~ delavcu od plače odtegniti; poud. ~ si od ust |prihraniti od življenjsko potrebnih dobrin|
utŕgati se -am se (ŕ ȓ) Plaz se je utrgal

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

velíka nevárnost plazôv -e -i -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

velíka nevárnost próženja snéžnih plazôv -e -i -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

velíko3 nedol. količ. števn., z rodilnikom
izraža veliko število česa
SINONIMI:
veliko število, dosti4, mnogo3, knj.izroč. abundanca, ekspr. armada, ekspr. bataljon, ekspr. brez konca, ekspr. čuda1, knj.izroč. čudo2, ekspr. dež1, ekspr. eskadrilja, ekspr. falanga, knj.izroč. gmota, knj.izroč. gomila, ekspr. gora, ekspr. gozd, ekspr. grmada, ekspr. groza1, ekspr. hrib, ekspr. hudournik, pog. iks, knj.izroč. izobilica, ekspr. izobilje, knj.izroč. jezero1, pog. kaj3, ekspr. kanonada, ekspr. kaskada, knj.izroč. kavalkada, ekspr. kopa, ekspr. kopica, ekspr. koš, star. krdelo, ekspr. kup2, knj.izroč. labirint, knj.izroč. lava, knj.izroč. lavina, ekspr. legija, ekspr. legijon, ekspr. malo morje, neknj. pog. masa, ekspr. milijon, ekspr. mirijada, knj.izroč. mnogoštevilnost, knj.izroč. mnoštvo, ekspr. množica, knj.izroč. množina, ekspr. morje, ekspr. na ducate, ekspr. na kupe, knj.izroč. naliv, ekspr. na milijarde, ekspr. na stotine, neknj. pog. na tavžente, ekspr. na tisoče, ekspr. na tone, zastar. nebroj, ekspr. nemalo, ekspr. nešteto, knj.izroč. neštevilo, knj.izroč. obilica, knj.izroč. obilje, zastar. obilnost, knj.izroč. obilo3, zastar. obilost, knj.izroč. ocean, ekspr. od sile2, ekspr. ogromno, ekspr. plaz2, ekspr. ploha, ekspr. polk, ekspr. polno, ekspr. poplava, ekspr. potok, ekspr. povodenj, ekspr. pragozd, ekspr. premnogo, knj.izroč. prenekaj, knj.izroč. preobilica, knj.izroč. preobilje, neknj. pog. rajda, ekspr. razkošje, ekspr. regiment, ekspr. reka, ekspr. rešta, ekspr. serija, star. sila2, star. silo1, ekspr. skladovnica, ekspr. slap, ekspr. slapovje, ekspr. stotero, ekspr. stotine, ekspr. stotisočero, ekspr. studenec, neknj. pog. tavžent2, ekspr. tema2, ekspr. tisoč2, ekspr. tisočero, ekspr. tone, ekspr. truma, ekspr. valovje, ekspr. velikansko, ekspr. vihar, ekspr. vodomet, ekspr. vojska, ekspr. za čuda1
GLEJ ŠE: precej4, precej4, precej4, malo4

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024

vlážen -žna -o prid., vlážnejši (á ā)
1. ki je (delno) pokrit z manjšo količino tekočine, zlasti vode: vlažen asfalt, tlak; vlažen od potu, rose
// ki je prepojen z manjšo količino tekočine, zlasti vode: vlažen robec; vlažna mivka; vlažna stena; perilo je še vlažno
// ekspr. znojen: obrisati si vlažno čelo; od strahu vlažne dlani
// ekspr. solzen: od ganjenosti vlažne oči / odgovarjati z vlažnim glasom
2. ki ima precej vlage: vlažen gozd, travnik; zemlja je še vlažna; vlažna tla / vlažen mraz, veter, zrak / noči so bile precej vlažne / vlažen prostor
// pri katerem padavine presegajo izhlapevanje: vlažen letni čas, mesec; vlažno podnebje
3. med. pri katerem se pojavlja izcedek: vlažni ekcem; vlažna gangrena
♦ alp. vlažni plaz plaz vlažnega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

volovski prid., F14, alcibiadon, vel anchusa, ena ſorto[!] tega ardezhiga volouskiga jesika; boarius, -a, -um, vollovski; bolbiton, volovṡki gnui; borago, ẛeliszhe vollovski jeṡik; bostar, volovska ẛhala[!]; bugloſsos, bugloſsum, -si, enu ṡheliṡzhe, volovski jeṡik; bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; cirsium, hoſtni vollovṡki jeṡik; coriago, -nis, je ena volovṡka boléṡen, de ta koṡha ſe takú mozhnu reber derſhy, de ſe nemore s'rokó prózh odtegniti; echium, divji vollouṡki jeṡik; forum boarium, volovṡki pláz; onocentaurus, -ri, ena ṡmeina od ṡhivine, s'prédai volovṡke podobe, ṡadai oſlove. Isa:34; taurea, -ae, vollovṡka ṡhyla; taureus, volovṡki, bikou

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

vpádnica -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

vŕhnji pláz -ega plazú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

vŕhnji pláz -ega plazú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

vrtínčiti -im nedov. (í ȋ)
1. povzročati, da se kaj premika v spiralastih zavojih: burja vrtinči dim; veter dviga in vrtinči suho listje na dvorišču; brezoseb. sneg je vrtinčilo; pren., ekspr. ljudje, ki jih vrtinčijo strasti
// s prislovnim določilom premikajoč kaj na tak način nositi: vihar vrtinči snežinke v sobo; vrtinčiti smeti po ulici / plaz vrtinči s seboj tudi smučarje
2. povzročati vrtince v čem: izstrelki vrtinčijo gladino / močen veter vrtinči morje; pren., ekspr. dogodki vrtinčijo vaško okolje
3. vrteti, sukati: moški je vrtinčil oči / vrtinčiti z glavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

vrtínčiti -im nedov. -en -ena; vrtínčenje (í ȋ) koga/kaj Burja ~i dim; Plaz ~i s seboj smučarje; brezos. Sneg je vrtinčilo
vrtínčiti se -im se (í ȋ) Dim se ~i pod strop; redk. vrtinčiti se okoli, okrog koga/česa Pogovor se ~i okrog deklet se vrti, se suka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zabobnéti -ím dov. (ẹ́ í)
dati močne, zamolkle glasove: tla so zabobnela pod njihovimi koraki; brezoseb. v daljavi je votlo zabobnelo
// bobneč se premakniti: plaz je zabobnel v dolino / vlak je zabobnel čez most bobneč zapeljal / po krsti so zabobnele grude prsti bobneče udarile

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zagrméti -ím dov. (ẹ́ í)
1. brezoseb. dati zelo slišne glasove ob bliskanju: v daljavi je zagrmelo; zabliskalo se je in zagrmelo; silovito zagrmeti
2. dati grmenju podobne glasove: motor je zagrmel in utihnil / brezoseb. v dvorani je zagrmelo od ploskanja / ekspr.: bobni, zvonovi so zagrmeli; orgle so mogočno zagrmele; z obzidja so zagrmeli topovi / ekspr. v delavnici so spet zagrmeli stroji začeli delati
● ekspr. takrat so tudi v tem delu dežele zagrmeli prvi streli se je začela vstaja, oborožen spopad
// ekspr. grmeč hitro zapeljati, iti: vlak je zagrmel čez most / snežni plaz je zagrmel čez teraso / zagrmel je v jamo padel
3. ekspr. razvneto, ogorčeno spregovoriti: pomolčal je, potem pa spet zagrmel / oče je zagrmel nad sinom / molči, je jezno zagrmel zakričal, zavpil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zagrméti -í dov. zagrmênje; drugo gl. grmeti (ẹ́ í) V daljavi je zagrmelo; V dvorani je zagrmelo od ploskanja; os. Motor je zagrmel in utihnil; poud. Plaz je zagrmel čez pobočje |grmeč zdrsnil|; poud. zagrmeti nad kom/čim Oče je zagrmel nad sinom |zakričal|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Zakaj pravopis navaja zvezo »vlak se je iztiril« in ne »vlak je iztiril«?

Glede na to, da ste specialisti za jezik imam za vas vprašanje.

Namreč v vseh medijih se pojavlja izraz Vlak se je iztiril. Po moje je to popolnoma napačen izraz. Namreč, vlak nima ne "rok" ne "nog", ne kakšnega drugega "orodja", da bi sam sebe iztiril, kot bi lahko razumeli iz izraza ... se je iztiril. Precej bolj pravilno bi bilo: *Vlak je iztiril zaradi ... *. Podobno ne rečemo: stikalo se je izklopilo - ker se samo ne more izklopiti (razen posebnih vrst stikal seveda!). Kako to napačno uporabo razlagate jezikoslovci? Se te napačne uporabe ne da izbrisati iz pravopisa?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zapláziti -im dov. (ȃ)
navadno v zvezi s plaz ob zdrsu, zdrsih prekriti, zasuti z materialom: plaz je zaplazil cesto, pot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zapolníti in zapôlniti -im [zapou̯niti] dov. (ī ó)
1. s kako snovjo narediti, da prazen prostor v čem, med čim preneha obstajati: zapolniti reže med zidaki z malto; zapolniti špranje s kitom / ilovica je zapolnila razpoke; plaz je zapolnil kotanjo napolnil / s svojo postavo je zapolnil okvir vrat; pren. zapolniti praznino, ki je nastala po odhodu tujih strokovnjakov; zapolniti vrzeli v znanju
// narediti, da so prazni deli kake površine polni: zapolniti stene s slikami; zapolniti stran z ilustracijo
2. narediti, da se v kakem še razpoložljivem času kaj dogaja: zapolniti z glasbo čas med govornimi oddajami; zapolniti premor z zabavnimi prizori
♦ jezikosl. zapolniti zev z j odpraviti jo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zapolníti in zapólniti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dokončno narediti polno kaj
Zapolnili so reže med zidaki (z malto).
2.
kdo/kaj narediti časovno polno kaj s čim
Čas med dogodkoma je /iznajdljivo/ zapolnil s pogovori.
3.
iz jezikoslovja kdo/kaj z dopolnitvijo odpraviti kaj s čim
Zev se zapolni z j.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024

zastáviti1 -im dov. (á ȃ)
1. s postavitvijo, namestitvijo česa narediti kaj neprehodno: zastaviti cesto z ovirami / zastavil je izhod s svojim telesom / stopil je predenj in mu zastavil pot
// s postavitvijo česa napolniti, porabiti prostor: zastaviti mizo s posodo; zastaviti sobo s starim pohištvom
// zastar. zasesti: zastaviti trdnjavo z močno posadko / vplivna mesta so zastavili s svojimi somišljeniki
2. s postavitvijo česa kaj obdati, obkoliti: žerjavico so zgrebli na kup in jo zastavili z opekami / avtomobil so mu na parkirišču popolnoma zastavili / zastavili so ga s svojimi telesi
// s postavitvijo česa za čim to utrditi: zaprl je vrata in jih zastavil s skrinjo
3. namestiti kaj kam v ustreznem položaju zlasti za začetek dela: zastavil je plug in pognal konje; zastaviti sveder, veslo / zastaviti violino pod brado dati / trdno zastaviti nogo postaviti, opreti
// nar. gorenjsko namestiti kam, od koder napreduje pri paši: zastaviti ovce proti vrhu; trop je tako zastavil, da ni delal škode / zastaviti ovce na pašo, v pašo pustiti, dati pasti
4. nav. ekspr. narediti začetni, temeljni del pri izdelavi česa: košaro sam splete, le zastaviti je ne zna; izbral je doge in zastavil sod / zastaviti novo brazdo
// narediti, ustvariti prva, osnovna dela v kaki dejavnosti: zastavili so več del, končali pa nobenega; sin je nadaljeval, kar je zastavil oče / novo cesto so zastavili spomladi začeli graditi; ko bo topleje, bodo zastavili hišo začeli zidati; moški glas je zastavil pesem začel peti / nepreh.: žetev se je že začela, kdaj boste pa pri vas zastavili začeli žeti; po kosilu so malo počivali, nato pa so spet zastavili začeli delati; nekaj časa je bil v službi, potem pa je zastavil na svoje začel delati kot samostojen obrtnik, podjetnik
// narediti, pognati to, iz česar se razvije cvet, sad: trta je zastavila grozde; sadno drevje je spomladi dobro zastavilo
5. s prislovnim določilom dati vsebino, obseg kaki dejavnosti, kot jo izraža določilo: januarja so v podjetju dobro zastavili; kmetovanje je treba zastaviti drugače; moderno zastaviti vzgojno delo / narobe je zastavil pogovor
6. nar. na začetku dela določiti površino, na kateri kaka dejavnost poteka: žanjice so zastavile pol njive; kosci so na dolgo zastavili
7. seznaniti koga s čim, pričakujoč odgovor, rešitev: zastaviti komu uganko, vprašanje / v tem delu je zastavil več problemov
// seznaniti koga s čim, kar mora narediti, doseči: zastaviti komu nalogo; zastaviti si cilj
8. star. zaustaviti, prestreči: zastaviti vodni curek; drevo je zastavilo plaz / kašelj ji je zastavil besedo
● ekspr. ni vedel, kako naj zastavi besedo, da bo prav kako naj reče; ekspr. odkašljal se je in znova zastavil besedo začel govoriti; ekspr. uspešno je zastavil pero začel pisateljevati; nar. zastavil je proti vrhu začel iti; knjiž. sam dež, kakor se je na začetku tedna zastavilo začelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zasúti -sújem dov., zasúl in zasùl (ú ȗ)
1. zakriti, prekriti kaj s čim sipkim, drobnim: zasuti položene cevi; zasuti zaklad / hudournik je zasul travnik s kamenjem in prodom
// s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam narediti, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasuti jamo, vodnjak / zasuti grob
// nar. nasuti, vsuti: zasuti koruzo v grot
2. 3. os. usuti se, utrgati se in zakriti, prekriti koga ali kaj: planince je zasul plaz; brezoseb. zasulo ga je v rudniku
// s sipanjem povzročiti, da kak prazen prostor preneha obstajati: pesek je zasul izhod; plaz je zasul prepad
3. ekspr. vreči veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasuti nastopajoče s cvetjem / zasuti mesto, sovražnika z bombami
4. ekspr. narediti, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasuti otroka z igračami / zasuti koga z dobroto, z izrazi hvaležnosti / zasuti koga z delom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zasúti -sújem dov., nam. zasùt/zasút; zasútje; drugo gl. suti (ú ȗ) koga/kaj ~ jamo; Planince je zasul plaz; zasuti koga/kaj z/s čim ~ položene cevi s peskom; poud. ~ učence z nalogami |dati jim veliko nalog|; brezos. Zasulo ga je v rudniku
zasúti se -sújem se (ú ȗ) Brezno se je zasulo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zbobnéti -ím dov. (ẹ́ í)
bobneč se hitro premakniti: plaz se je utrgal in zbobnel v dolino / jezdeci so zbobneli čez lesen most

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zbobnéti -ím dov. zbobnênje; drugo gl. bobneti (ẹ́ í) Plaz je zbobnel v dolino

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zdréti zdêrem tudi zdrèm dov., stil. zderó; zderíte tudi zdríte; zdŕl (ẹ́ é, ȅ)
deroč:
a) odstraniti, odnesti: nalivi so zdrli rodovitno zemljo
b) poškodovati, uničiti: voda je zdrla cesto / zdreti steno prim. izdreti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zdrséti -ím dov. (ẹ́ í)
1. drseč se premakniti: padel je in zdrsel po snegu; sani so zdrsele navzdol / zdrseti po klancu / pero je zdrselo po papirju
// drseč se spustiti, pasti: plaz je zdrsel v dolino; sneg zdrsi s strehe
2. lahkotno se premakniti po gladki površini: čoln je zdrsel od brega; ekspr. plesalca sta zdrsela po parketu / prsti so mu zdrseli po klaviaturi / po licih so ji zdrsele solze stekle, spolzele; pren. njegov pogled je zdrsel po dvorani
3. zdrsniti: zdrsel je in si zvinil nogo; zdrseti na ledu, skali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zdŕsniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. drseč se premakniti: deblo je zdrsnilo, namesto da bi se začelo valiti; smučka je zdrsnila po bregu; vrata neslišno zdrsnejo v steno / pero zdrsne po papirju
// drseč se spustiti, pasti: plaz je zdrsnil v dolino; sneg je zdrsnil s strehe
2. hitro se premakniti s prvotnega mesta, navadno navzdol, dotikajoč se podlage: zdrsniti s konja; ruta ji je zdrsnila na ramena; zdrsniti na tla, v prepad / zdrsniti po žlebu navzdol / skodelica ji je zdrsnila iz rok
3. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi priti v nevarnost padca: zdrsnil je in si zvinil nogo; zdrsniti na ledu, parketu, skali; brezoseb. na poledenelem pločniku mu je zdrsnilo
// ob dotiku z gladko, spolzko podlago spremeniti navadni položaj, smer premikanja: guma na ledu zdrsne; na zamaščenem vijaku so klešče zdrsnile / jermen na kolesu večkrat zdrsne / zaradi mokrega cestišča je avtomobil zdrsnil s ceste
4. lahkotno se premakniti po gladki površini: jadrnica zdrsne po vodi / prsti so ji zdrsnili po tipkah / ekspr. veter je zdrsnil čez gladino jezera; pren. pogled mu je zdrsnil po navzočih
// ekspr. lahkotno, neopazno iti, oditi: zdrsniti iz hiše, v sobo; neslišno je zdrsnil nazaj v posteljo / mesec je zdrsnil za goro zašel; čez obraz ji je zdrsnil nasmeh
5. ekspr. znižati se, zmanjšati se: prodaja je v zadnjem času zdrsnila pod normalo; temperatura je zdrsnila na ničlo, pod ničlo / zdrsniti na družbeni lestvici
6. ekspr. nehote, neopazno preiti v stanje, kot ga izraža določilo: razpoloženje je zdrsnilo v otrplo žalost / dogodek je zdrsnil v pozabo je bil pozabljen / bolnik je spet zdrsnil v nezavest omedlel
● ekspr. beseda mu je zdrsnila z jezika nehote, proti svoji volji jo je izrekel; ekspr. kurir je že drugo jutro zdrsnil v dolino neopazno, hitro odšel; ekspr. pogovor je zdrsnil od vremena na vaške zgodbe prešel; ekspr. zdrsnila je na kolena in povzdignila roke pokleknila je; ekspr. zdrsniti v čevlje, obleko hitro se obuti, obleči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zelje s, F14, braſsica, et brasica, ṡèle, kapús, ohrat; caulis, -lis, ẛèle, ſhtòr, rèzil, na katerim ẛèle raſte, kozén; coramble, vel corymbe, ẛèle, ohraut; crambe, -bes, ohraut ẛèle, broṡkvi; cyma, -ae, od ſléherniga ẛèla, ali répe zveit, ali zime; decaulescere, v'ſhtore, ali v'kozenîe raſti, ẛèle zèſſati; holus, vel olus, oleris, ſléhernu vertnu ṡèle; laver, -ris, enu ṡeliṡzhe lipú diſſezhe v'vodah raſte, ima maſtnu, inu ravnu ſhibovje, ſhiroku perje na ṡèlie vleizhe; olitorium forum, plaz kir ſe ṡèle predaja; olus, -eris, ṡèle, ṡeliṡzhe, ſozhivje; olusatrum, -tri, enu drevze, ali ſvibovina, s'perjam ṡélu enaku, ali kateriga perje na ṡèle vlézhe; unicaulis, -le, eniga ṡhtorṡha, ali kozna ṡèle, kar en ſam kozin, ali ṡhtor ima
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: zelje s, delphinium, ajdovska ſel, ajdovsku ſele Scopoli; glej opombo pri geslu ajdovski

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zeljen prid., F4, bruti, ẛelni zhervje; caudex, -cis, ſhtempil eniga driveſſa, ſhtor, ſteblu, ẛelni ſhtor; forum olitorium, ṡèlni plaz; vas olitorium, ṡèlna kad, ali zheber

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zêmeljski tudi zémeljski -a -o [zeməljski] prid. (ē; ẹ̑)
nanašajoč se na zemljo: zemeljski polmer; zemeljska površina; proučevati zemeljsko zgodovino; zemeljsko središče / zemeljski ugrez / zemeljski plin naravni plin v nahajališčih nafte in premoga / zemeljska ožina / raziskovati zemeljske plasti / zemeljski plaz; zemeljska pregrada / ekspr. zemeljske dobrine posvetne, materialne; zemeljska stvarnost; človekova zemeljska usoda / v krščanstvu: zemeljska sreča; nebeško in zemeljsko življenje
● zemeljski orešek nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; ekspr. pokojnikove zemeljske ostanke so prepeljali v rojstni kraj mrtvo telo, truplo; knjiž. prizadevati si za mir na vsej zemeljski obli na vsem svetu; vznes. dokončati zemeljsko pot, zemeljsko potovanje umreti; ekspr. moramo zmagati ali pa bomo izginili z zemeljskega površja prenehali biti, obstajati; evfem. rešil se je zemeljske teže umrl je
♦ fiz. zemeljski daljnogled daljnogled, v katerem se s prizmami obrne slika predmeta, da postane pokončna; zemeljski magnetizem magnetizem zemlje; zemeljska težnost; geogr. zemeljska obla zemlja, zlasti glede na svojo obliko; geol. zemeljski vosek rjava ali črna kamnina, nastala iz nafte; zemeljska skorja zunanja plast zemeljske oble, ki jo sestavljajo trdne kamnine; grad. zemeljska dela dela, s katerimi se del zemeljske površine pripravi za uporabo, zlasti za gradnjo; min. zemeljsko železo železo zemeljskih kamnin; telursko železo; um. zemeljske barve anorganski pigmenti, ki se pripravljajo z mehansko obdelavo določenih obarvanih rudnin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zêmeljski pláz -ega plazú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zêmeljski pláz -ega plazú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zgrméti -ím dov. (ẹ́ í)
ekspr. grmeč se hitro premakniti: skočil je na konja in zgrmel čez lesen most / plaz je zgrmel na cesto, v dolino; vlak je zgrmel skozi predor
// grmeč pasti: polica se je podrla in kozarci so zgrmeli na tla; spotaknil se je in zgrmel po stopnicah; zgrmeti v prepad
● ekspr. ob potresu je hiša zgrmela na kup se je podrla, porušila; ekspr. načrt je zgrmel v prah je propadel, ni uspel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zgrméti -ím dov.; drugo gl. grmeti (ẹ́ í) poud.: Plaz je zgrmel v dolino |grmeč zdrsnil|; spotakniti se in ~ na tla |pasti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zmérna nevárnost plazôv -e -i -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zmŕviti -im dov. (ŕ ȓ)
1. narediti iz česa majhne, drobne dele; zdrobiti: zmrviti kruh; z batom zmrviti grude; seno se je zmrvilo
2. ekspr. s silo, pritiskom povzročiti komu (hude) telesne poškodbe, smrt: kobila je zmrvila jezdeca; plaz bi jih skoraj zmrvil / zmrviti sovražnika premagati
3. knjiž. povzročiti, da postane kdo zelo prizadet, brez volje do življenja: bolezen jo je zmrvila; groza, razočaranje človeka zmrvi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zmuštran del., diribitor, -ris, en ſluṡhabnik, kateri na voiṡki te ẛmuſhtrane hlapze plaz[h]uje

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

znátna nevárnost plazôv -e -i -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

znátna nevárnost próženja snéžnih plazôv -e -i -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

zradírati zradíram dovršni glagol [zradírati] ETIMOLOGIJA: ↑radirati
živéti -ím nedov., žível (ẹ́ í)
1. imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja: previsoka temperatura bi uničila vse, kar živi / kar živi, potrebuje hrano
2. biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje: v preteklosti so živela nenavadna bitja; prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe; take živali ne živijo več / alge in glive živijo skupaj v obliki lišajev / v pravljicah nekoč je živel kralj
3. biti v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi: njegov oče še živi; samo enkrat živimo / bolnik komaj še živi; ne more ne živeti ne umreti / ekspr. ta roža je skoraj suha, a živi / človek ne živi dolgo brez hrane in vode
// s prislovnim določilom biti v takem stanju glede na časovno trajanje od rojstva do smrti: človek živi povprečno sedemdeset let; živel je komaj leto dni; s pravilno prehrano bi živeli dalj časa / pri tej hiši dolgo živijo / enodnevnice živijo samo nekaj ur
4. s prislovnim določilom biti, nahajati se kje kot v svojem življenjskem okolju: kamela živi v puščavi; raki živijo v potokih; na tem skalovju ne more živeti nobena rastlina rasti; Eskimi živijo daleč na severu
5. s prislovnim določilom imeti kje bivališče, zlasti za daljši čas: v tej vasi je živel njegov ded; živeti na deželi, v hribih, v mestu; ekspr.: živeti pod tujo streho v tujem stanovanju, tuji hiši; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju / v tem stanovanju živijo tri generacije; živi pri teti stanuje; živi s starši
6. s prislovnim določilom imeti določen življenjski način, določene življenjske razmere: živeti po načelih, po vesti; asketsko, brezskrbno, mirno, pošteno živeti / živeti v zakonu; samsko živeti / živeli so le ob kruhu in krompirju hranili so se le s kruhom in krompirjem; živeti v pomanjkanju, razkošju, revščini; tu ljudje dobro, udobno živijo; ekspr. razsipno živeti; bibl. živeti kot lilija na polju brez skrbi za hrano, obleko; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno / kako živiš
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da je osebek v stanju, kot ga določa samostalnik: živeti v ljubezni; tisti teden je živela v pričakovanju obiska; živeti v velikem strahu; živeti v zmoti
7. biti dejaven, delujoč: zgodaj je začel spolno živeti / politično, vsestransko živeti / kraj gospodarsko in kulturno živi / ekspr. društvo ne živi / ekspr. ta kraj živi je naseljen; v njem poteka gospodarska in kulturna dejavnost
8. biti v skupnosti s kom: žena ne živi več z možem; z njimi se da živeti; ne more živeti skupaj z njo
// ekspr., v zvezi s s, z imeti spolno razmerje, navadno za daljši čas: pol leta je živel z njo; živi z več moškimi / pog.: živela je z njim kar tako brez zakonske zveze; živita na koruzi skupno življenje brez zakonske zveze
9. ekspr., v zvezi s s, z biti dejavno, čustveno povezan s čim: zemljo naj obdeluje tisti, ki živi z njo / živeti z gorami, naravo / živi s knjigami
// navadno v zvezi z za porabljati v veliki meri svoje sposobnosti, čas za kaj: živeti za glasbo; živeti za otroke, za svoj poklic; star. živel bom le tebi zate
10. imeti materialne možnosti za obstoj: na tej kmetiji ne more živeti; z invalidnino bo težko živeti; koliko zaslužiš? Toliko, da živim / živeti na tuje stroške, na škodo drugega
// v zvezi z od pridobivati materialna sredstva za preživljanje: živeli so od izdelovanja suhe robe; živeti od kmetijstva / knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja / ta dežela živi od turizma / ekspr.: njegov duh živi od umetnosti; živeti od iluzij
11. preh., pog. preživljati, vzdrževati: kdo bo živel ženo in otroke; živi se s tem, kar zasluži; s čim naj jih živi / publ. ta tovarna živi veliko ljudi
12. ekspr. vplivati, vzbujati zanimanje v kakem času: nekatere umetnine dolgo živijo / v svojih delih bo živel večno
// biti znan, uveljavljen: njegova glasba živi zunaj koncertnih dvoran; njegovo ime ne živi več
13. ekspr. pojavljati se, obstajati: ljudsko ustvarjanje živi v kolektivu / ta dogodek še živi v ustnem izročilu; rokovnjači živijo samo še v pripovedkah; v našem spominu bo živel / v tej hiši živi sreča; v njem živi želja po uveljavljanju
14. preh., knjiž. v življenju uresničevati: filozofije ni samo predaval, ampak jo je tudi živel; pesnik pesem ustvari in živi / upora ni nikoli živel / kje je svet, ki smo ga živeli; čutili so, kot bi še enkrat živeli svojo preteklost doživljali / z notranjim predmetom živeti svoje vsakdanje življenje
15. ekspr., v medmetni rabi izraža slavljenje, poveličanje: naj živi predsednik; naj živi svoboda
● ekspr. ni vreden, da živi slab, ničvreden je; ekspr. ta portret kar živi daje vtis, kot da je upodobljena oseba živa, resnična; knjiž. plaz je pričal, da stena živi da se v njej nekaj dogaja; iron. ne vem, če bosta lahko samo od ljubezni živela za življenje jima bo potrebna materialna osnova; ekspr. ali živiš na luni slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; ekspr. večkrat živi v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; ekspr. živeti v senci biti neopažen, nepomemben; ekspr. živeti v senci smrti biti v nenehni smrtni nevarnosti; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; bibl. človek ne živi samo od kruha človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine; šalj. kdor dolgo kašlja, dolgo živi vsaka bolezen se ne konča s smrtjoprim. živel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

žlébasti pláz -ega plazú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

žúgati -am nedov. (ū)
1. zamahovati z iztegnjenim kazalcem, navadno za svarilo, grožnjo: jezno, skrivaj mu je žugal / žugati s stisnjenimi pestmi, prstom
2. ekspr. groziti, pretiti: žugal je sestri, da mora oditi od hiše; oče je žugal s kaznijo / plaz žuga podreti hišo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

Število zadetkov: 299