Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

grabežljívec -vca m (ȋ)
1. ekspr. grabežljiv človek: grabežljivec ni nikomur prizanašal; velik grabežljivec in stiskač
2. ekspr. plenilec: volkovi, risi in drugi grabežljivci
grabljívec -vca m (ȋ)
1. star. grabežljivec, grabež: vsi so se bali starega grabljivca
2. zastar. plenilec: ptiči grabljivci
plenílec -lca [pleniu̯ca in plenilcam (ȋ)
1. kdor pleni: plenilci so vdrli v skladišče; rešiti dragocenosti pred plenilci / plenilci gradu / popotnike so napadli plenilci roparji
2. žival, ki za hrano lovi in ubija druge živali: kopenski, morski plenilci; napad plenilca; obramba, zaščita pred plenilci; velike mačke, morski psi in drugi plenilci / krvoločni, nevarni, požrešni plenilci; uspešni, vrhunski plenilci / nekatere živalske vrste nimajo naravnih plenilcev so na vrhu prehranjevalne verige in jih druge živalske vrste ne lovijo
rópar -ja m (ọ̑)
1. kdor ropa: roparji so čakali na samotne popotnike; izslediti roparje; tatovi, roparji in razbojniki / bančni, cestni, morski ropar
2. plenilec: krokodili so nevarni roparji
Število zadetkov: 4