eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

díngo dínga samostalnik moškega spola [díngo] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Dingo in) angl. dingo iz avstralskega jezika dharug diŋgu
glavàt glaváta glaváto pridevnik [glavàt] STALNE ZVEZE: glavata kareta, glavata želva, glavati kit
ETIMOLOGIJA: glava
krokodíl krokodíla samostalnik moškega spola [krokodíl] STALNE ZVEZE: morski krokodil, nilski krokodil, slanovodni krokodil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Krokodil in lat. crocodīlus iz gr. krokódīlos ‛kuščar’ in ‛krokodil’, iz krókē ‛prod, pesek’ + dī̃los ‛črv’ - več ...
párkljar párkljarja samostalnik moškega spola [párkljar párkljarja] ETIMOLOGIJA: parkelj
skúša skúše samostalnik ženskega spola [skúša] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. skȗša, nejasnega izvora - več ...
zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc] STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

grabežljívec -vca m (ȋ)
1. ekspr. grabežljiv človek: grabežljivec ni nikomur prizanašal; velik grabežljivec in stiskač
2. ekspr. plenilec: volkovi, risi in drugi grabežljivci
grabljívec -vca m (ȋ)
1. star. grabežljivec, grabež: vsi so se bali starega grabljivca
2. zastar. plenilec: ptiči grabljivci
plenílec -lca [pleniu̯ca in plenilcam (ȋ)
1. kdor pleni: plenilci so vdrli v skladišče; rešiti dragocenosti pred plenilci / plenilci gradu / popotnike so napadli plenilci roparji
2. žival, ki za hrano lovi in ubija druge živali: kopenski, morski plenilci; napad plenilca; obramba, zaščita pred plenilci; velike mačke, morski psi in drugi plenilci / krvoločni, nevarni, požrešni plenilci; uspešni, vrhunski plenilci / nekatere živalske vrste nimajo naravnih plenilcev so na vrhu prehranjevalne verige in jih druge živalske vrste ne lovijo
rópar -ja m (ọ̑)
1. kdor ropa: roparji so čakali na samotne popotnike; izslediti roparje; tatovi, roparji in razbojniki / bančni, cestni, morski ropar
2. plenilec: krokodili so nevarni roparji

Sprotni slovar slovenskega jezika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

plenílec SSKJ² samostalnik moškega spolaETIMOLOGIJA: pleniti
predátor samostalnik moškega spolaETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. predator iz lat. praedātor ‛plenilec, ropar, posiljevalec, lovec’, iz praedārī ‛ropati, pleniti, uničevati’, iz praeda ‛plen, izplen’

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Antarktika
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Antarktike samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
celina
južno polarno območje
IZGOVOR: [antárktika], rodilnik [antárktike]
BESEDOTVORJE: antarktični

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

plenílec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȋ) ~i umetnin; živ. varovanje ptic pred ~i
plenílka -e [u̯k] ž, člov. (ȋ)
plenílčev -a -o [u̯č] (ȋ)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

plenílec -lca m
GLEJ SINONIM: ropar, roparica

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vólk Frazemi s sestavino vólk:
bíti vólk na kàj, bíti vólk v óvčji kóži, jésti kot vólk, kot sestrádan vólk, láčen kot vólk, mí o vólku, vólk iz gózda, mí o vólku, vólk na vrata, [právi] môrski vólk, stári môrski vólk, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla, túliti z volkôvi, vólk v óvčji kóži

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pȃjek -jka m

Geološki terminološki slovar

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

epizít -a m
predátor -ja m
tiranozáver -vra m

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Preimenovanja termina »naravni sovražniki«

V biologiji je uveljavljen izraz naravni sovražniki za plenilce, parazite, ... nekega organizma. V tujini za to uporabljajo izraz natural enemies in biological control ali biocontrol. Izraz naravni sovražniki se mi z biološkega vidika ne zdi najbolj primeren, zato iščem ustrezno drugo knjižno slovensko poimenovanje.

V mislih sem imela naravni regulatorji, vendar nisem prepričana, ali je beseda regulator knjižna slovenska. Poleg tega naj bi imel glagol regulirati bolj pomen nadzora nad delovanjem nekoga, ali nečesa.

Druga možnost je naravna kontrola. Beseda kontrola naj bi pomenila usmerjanje ali omejevanje nekoga ali nečesa, zato se mi zdi primerna, vendar tudi tu ne vem, če je beseda kontrola knjižna slovenska.

Tretja možnost je naravni nasprotniki. Beseda nasprotnik sicer je knjižna slovenska, ampak se mi izraz ne zdi najbolj posrečen. Nasprotnika se na primer borita za isti cilj, v primeru plenilca in plena pa plenilec napade plen in ga s tem ovira – tega jaz ne vidim kot nasprotovanje ...

Terminološka svetovalnica

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Naravni sovražnik
V biologiji je za plenilce in parazite, ki živijo na račun drugih organizmov, uveljavljen termin naravni sovražnik . V angleškem jeziku se za obravnavani pojem pojavljajo termini natural enemy , biological control in biocontrol . Ker se mi izraz naravni sovražnik z biološkega vidika ne zdi najbolj primeren, iščem drugo ustrezno knjižno slovensko poimenovanje. V mislih sem imel besedno zvezo naravni regulator , vendar nisem prepričan, ali je beseda regulator knjižna slovenska. Poleg tega naj bi imel glagol regulirati bolj pomen nadzora nad delovanjem nekoga ali nečesa. Druga možnost je besedna zveza naravna kontrola . Beseda kontrola naj bi pomenila usmerjanje ali omejevanje nekoga ali nečesa, zato se mi zdi primerna, vendar tudi tu ne vem, če je beseda kontrola knjižna slovenska. Tretja možnost je besedna zveza naravni nasprotnik . Beseda nasprotnik je sicer knjižna slovenska, ampak se mi izraz ne zdi najbolj posrečen. Nasprotnika se na primer borita za isti cilj, v primeru plenilca in plena pa plenilec napade plen in ga s tem ovira – verjetno v tem primeru ne gre za nasprotovanje.
Število zadetkov: 22