balét -a m (ẹ̑) 1. umetniški ples: plesati balet / klasični balet // gledališko plesno delo: balet Vrag na vasi 2. baletna skupina, plesalci: danes gostuje Turški državni balet;
operni balet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
bolêro -a m (ȇ) 1. kratek ženski telovnik, ki se ne zapenja: bel bolero 2. španski ples v tričetrtinskem taktu: plesati bolero // skladba za ta ples: zvoki bolera
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
bossa nova bosse nove [bósa nôva] ž (ọ̑, ȏ) ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Brazilije: plesati bosso novo // skladba za ta ples:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
bóston -a m (ọ̑) 1. ameriška igra s kartami za štiri osebe: gostje so zaigrali partijo bostona 2. ameriški ples v ritmu počasnega valčka: plesati boston
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
bráskljav -a -o prid. (ȃ) nar. vzhodno nezglajen, hrapav: plesati po braskljavem podu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
búgivúgi tudi boogie-woogie -ja [búgi-vúgi] m (ȗ-ȗ) hiter ples s trdim ritmom, po izvoru iz Severne Amerike: plesati bugivugi // skladba za ta ples:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
calypso -a [kalípso] m (ȋ) družabni ples v dvodobnem taktu, po izvoru s Karibskih otokov: plesati calypso // skladba za ta ples: zaigrali so calypso
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
charleston in čárlston -a [čárəlston] m (ȃ) hiter ples v dvodobnem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati charleston // skladba za ta ples: igrati charleston
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
čárdaš -a m (ȃ) madžarski ljudski ples v dvočetrtinskem ali štiričetrtinskem taktu: plesati čardaš // skladba za ta ples: zaigrali so čardaš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
četvórka -e ž (ọ̑) 1. skupina štirih oseb: jurišne četvorke;
bili so neločljiva četvorka pri igri // v ruskem okolju četverovprega: hitre trojke in četvorke 2. francoski družabni ples iz petih figur, ki jih plešeta po dva nasproti si stoječa para: napovedati, plesati četvorko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
číndara1 -e ž (ī) nar. štajersko ljudski skupinski ples z vijuganjem: plesati čindaro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
dancing -a [dánsing- tudi dáncing-] m (ȃ) nočni gostinski lokal z glasbo in plesom: dancingi in bari;
plesati v dancingu;
v prid. rabi: dancing kavarna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
dêrviš -a m (ȇ) v muslimanskem okolju menih: fanatični, plešoči derviši;
plesati divje kot derviš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
dísko tudi disco -a [dísko] m (ȋ) lokal, zlasti za mlade, v katerem se pleše ob popularni glasbi; diskoteka: plesati v disku;
v prid. rabi: disko klub;
disko glasba zvrst zabavne glasbe z močno poudarjenim preprostim ritmom, ki se igra, predvaja zlasti kot plesna glasba v disku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
dréncati -am nedov. (ẹ̑) ekspr. nemirno se prestopati, mendrati: otroci so kar naprej drencali / ne zna plesati, samo drenca / kaj še drencate? se obotavljate, omahujete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
dvóje -ih tudi -- štev. (ọ̑) skupina dveh enota) pri množinskih samostalnikih: dvoje ust, vilic, vrat / dvoje oči; dvoje čevljev dva parab) pri drugih samostalnikih: dvoje prijateljev;
dvoje oken dve okni;
načel je dvoje perečih vprašanj // skupina dveh različnih enot: imela sta dvoje otrok, dečka in deklico; prisl.: na dvoje preklati; vsega ima po dvoje; vse vidi po dvoje; igrati, peti, plesati, veslati v dvoje
● klada je šla na dvoje se je razklala; pog. na dvoje sta si sprta sta; lonec je na dvoje razbit; sprehodi v dvoje sprehodi dveh oseb, navadno moškega in ženske
♦ alp. naveza v dvoje dva, navezana na isti vrvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
fandángo -a m (ȃ) hiter španski ljudski ples v tričetrtinskem ali šestosminskem taktu: plesati fandango
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
fókstrot tudi foxtrott -a [fókstrot] m (ọ̑) družabni ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati fokstrot;
glasba za fokstrot // skladba za ta ples: razlegajo se zvoki fokstrota
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
híphôp in híp hôp -a m (ȋ-ȏ) moderna plesna glasba, spremljana z ritmiziranim petjem, recitiranjem: poslušati hiphop;
izvajalec hiphopa;
koncert hiphopa / plesati hiphop; v prid. rabi: hiphop koncert hiphopovski koncert; hiphop glasba hiphopovska glasba; hiphop kultura hiphopovska kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
igráti -ám nedov. (á ȃ) 1. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjema) dramski tekst: že dalj časa igrajo Hamleta;
v gledališču igrajo komedijo, tragedijo / v Hlapcih igra Jermana vlogo Jermana; odlično je igral ljubimca / igral je po režiserjevi zamisli b) glasbeno delo: igrati Beethovnove sonate / odlično igra Chopina, Mozarta zna igrati dela teh avtorjev2. povzročati glasbo z glasbilom: ves večer je igral (na) harmoniko, klavir, violino;
poje si in igra / začeli so igrati za ples / igrati po notah, posluhu, spominu / v orkestru igra flavto / iskali so koga, ki igra klavir zna igrati (na) klavir3. biti dejaven v določenem skupinskem športu, organiziranem po določenih pravilih: igrati hokej;
danes igrajo košarko, odbojko / že vse popoldne igra nogomet / publ. naše moštvo igra dobro, slabo košarko / Olimpija je igrala prijateljsko tekmo z Železničarjem, publ. proti Železničarju / naša reprezentanca bo igrala v finalu svetovnega prvenstva nastopala, tekmovala4. biti dejaven v določenia) družabni igri: že ves večer igrajo damo, domino, karte, tarok;
igrati šah / igrati za denar b) igri za denar: igrati športno stavo;
redno igra tombolo / igra na loteriji stavi / ekspr. samo popiva in igra 5. ukvarjati se, navadno poklicnoa) nepreh. z gledališko dejavnostjo: igra že več let;
že dolgo igra v mestnem gledališču;
zelo dobro, slabo igra / pog. igrati pri filmu / igra v operi b) z določenim skupinskim športom: še vedno igra v državni nogometni reprezentanci / kljub starosti igra košarko zelo dobro 6. ekspr. pretvarjati se, hliniti: ves večer je samo igrala;
v vsaki družbi igra / še vedno igra prizadetost, užaljenost / igrati hoče veliko damo 7. ekspr., z dajalnikom delati nehotene majhne gibe, premike za izražanje, kazanjea) močnega razburjenja: mišice na licih so ji igrale;
od napora so mu igrale žile na sencih b) prijetnega vznemirjenja, veselosti: prsti so ji kar igrali po mizi / brezoseb. vse v njej je igralo bila je zelo vesela, dobro razpoložena8. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden: na njenem obrazu je igral nenavaden izraz;
prepirljiva poteza je igrala ob njegovih ustnicah / v njenem glasu je igrala ganjenost / okrog ust mu igra smeh / solze ji igrajo v očeh // biti, obstajati, navadno v premikanju, gibanju: svetloba igra na stropu / v sončnem žarku je igral prah
● pog. v kinu Union igra zelo dober film se predvaja, je; ekspr. srce mu igra od veselja zelo je vesel; pog., ekspr. to ne igra nobene vloge to ni važno, je nepomembno; zastar. igrati kolo plesati; ekspr. igrati komedijo delati se, navadno zelo opazno, čustveno, telesno prizadetega; ekspr. igrati prvo violino biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč; ekspr. igrati na dve karti zastopati hkrati dve nasprotni stališči, ne da bi prizadeti vedeli za to; ekspr. igrati na vse ali nič pri igri s kartami igrati tako, da se dobi ali izgubi maksimalna količina denarja; igrati na borzi špekulirati s padanjem in dviganjem cen; ekspr. igrati z odprtimi kartami javno, odkrito kazati svoje namene
♦ glasb. igrati forte, piano; igr. igrati pri igri s kartami prevzemati, prevzeti vodstvo igre; šah. igrati z belimi, črnimi figurami; šport. moštvi sta igrali neodločeno igráti se
1. udeleževati se otroške dejavnosti za razvedrilo, zabavo: deklice se igrajo, zastar. igrajo; otroci so se igrali na dvorišču; brezskrbno se je igral s svojim bratcem / pojdi ven in se igraj / igrati se z avtomobilčki, punčko, žogo / vse popoldne se igra z otrokom / mačka se igra s klobčičem volne; pren., ekspr. veter se je igral z listjem
// preh. udeleževati se otroške, navadno skupinske dejavnosti, ki ima določena pravila: otroci se igrajo razne igre; igrati se slepe miši, skrivalnice
// ekspr. neresno, brez večjega zanimanja ukvarjati se s čim: že celo uro se samo igra in nič ne naredi; nehaj se že igrati in začni resno delati / nimaš časa igrati se s tem pretirano dolgo in natančno ukvarjati se s tem
2. v zvezi s s, z nehoteno premikati kaj in s tem izražati zadrego, vznemirjenje: zamišljeno se je igrala z obeskom na verižici; nervozno se je igral s prsti; ves čas pogovora se je igral z vžigalnikom / neprestano se igra s ključi
3. ekspr., v zvezi s s, z imeti lahkomiseln, neresen odnos do česa: samo igra se z ljubeznijo; ne igraj se z zdravjem / igrati se z življenjem / dekle se samo igra s fantom ni resno zaljubljena vanj
// biti v popolni oblasti koga, česa: strast se igra z njim / lahko se igra z njo, kakor hoče
● evfem. igrati se ljubezensko, spolno izživljati se; ekspr. igrati se slepe miši, skrivalnice ne govoriti, ne ravnati odkrito; ekspr. igrati se z besedami uporabljati večpomenske, pomensko sorodne besede za dosego duhovitosti, šaljivosti; izražati se z lahkoto, brez težav; ekspr. s to mislijo se je dolgo igral o tem je dolgo premišljal; ekspr. igrati se z ognjem, smrtjo lahkomiselno, neprevidno izpostavljati se nevarnosti, smrti; ekspr. z rimami se kar igra dela jih z lahkoto, brez težav
igráje
1. deležnik od igrati: godba je odšla naprej, igraje koračnico; fantiči so igraje se tekali med množico
2. ekspr. izraža, da kdo kaj dela, opravi z lahkoto, brez težav: igraje opravlja svoje delo; igraje je vse pospravil; igraje so zavzeli trdnjavo
igrajóč -a -e:
odšel je domov, igrajoč užaljenost; gledal je igrajoče se otroke
igrán -a -o:
kvaliteta igranih del v gledališču; dobro, pogosto igrana skladba; njegova jeza je bila igrana
♦ film. igrani film film, v katerem nastopajo igralci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kabarét -a m (ẹ̑) 1. nočni gostinski zabavni lokal z odrskimi, zlasti glasbenimi in plesnimi točkami: zahajati v kabarete;
nastopati, peti, plesati v kabaretu / dekleta iz kabaretov / ustanovil je svoj kabaret kabaretno skupino// predstava v takem lokalu: na sporedu je nov kabaret / slabš. ta igra je na ravni kabareta 2. lit. zabavno odrsko delo, navadno sestavljeno iz skečev, pevskih in recitacijskih točk: napisati kabaret / literarno-satirični kabaret; televizijski kabaret
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kadrílja -e ž (ȋ) knjiž. francoski družabni ples iz petih figur, ki jih plešeta po dva nasproti si stoječa para; četvorka: plesati kadriljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
karióka -e ž (ọ̑) ples v dvočetrtinskem ali štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Južne Amerike: plesati karioko;
samba in karioka // skladba za ta ples: rad je poslušal karioke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kazačók in kazačòk -óka m (ọ̑; ȍ ọ̑) hiter ruski ljudski ples v dvočetrtinskem taktu: plesati kazačok // glasba za ta ples:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kólati -am nedov. (ọ̑) nar. belokranjsko plesati kolo: sprva so kolali počasi, nato pa vedno hitreje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kotiljón -a m (ọ̑) skupinski ples s figurami, po izvoru iz Francije, pri katerem si plesalci dajo manjša darila: plesati kotiljon // tako darilo: dala mu je kotiljon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kozáček -čka m (á) 1. manjšalnica od kozak: junaški kozački 2. kazačok: plesati kozaček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
lahkôten -tna -o prid., lahkôtnejši (ó) 1. ki dela videz, da zanj ni potreben telesni napor: lahkoten tek konj;
lahkotna hoja / stopati z lahkotnimi koraki 2. ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov; lahek: lahkotno pohištvo / lahkoten dim se dviga nad hišami 3. ki glede na izrazna sredstva ne izraža, kaže truda, nespretnosti: delo je pisano v lahkotnem jeziku / lahkoten ton pogovora sproščen, prijeten4. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se duševno in telesno dobro počuti: bil je ves lahkoten in sproščen // ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti; lahek: življenje je zdaj lahkotnejše 5. umetniško nezahteven: lahkoten film;
brati lahkotno literarno delo / repertoar tega gledališča je lahkoten lahkôtno prisl.:
lahkotno hoditi, plesati; lahkotno iti mimo vseh težav brezskrbno, neprizadeto; to me nič ne skrbi, je rekel lahkotno; naslonjač učinkuje lahkotno; sam.: v njegovem vedenju je nekaj lahkotnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
lezgínka -e ž (ȋ) živahen kavkaški ljudski ples: plesati lezginko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
madison -a [mêdison in médison] m (ȇ; ẹ̑) skupinski ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati madison // skladba za ta ples: zaigrali so madison
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
mámbo -a m (ȃ) ples v štiričetrtinskem taktu s poudarkom na drugi četrtinki, po izvoru s Kube: plesati mambo;
glasba mamba // skladba za ta ples: glasovi mamba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
mazúrka -e ž (ȗ) poljski ljudski ples v tričetrtinskem taktu: plesati mazurko // glasba za ta ples:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
mrzulín -a m (ȋ) etn. ljudski ples v tričetrtinskem ali triosminskem taktu: plesati mrzulin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
nasíčenost -i ž (ȋ) lastnost, stanje nasičenega: nasičenost tržišča;
nasičenost zraka z bencinskimi hlapi, vlago;
doseči mejo nasičenosti / knjiž., ekspr. njegove želje ne poznajo nasičenosti; doživljajska nasičenost
● ekspr. plesati do nasičenosti zelo veliko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
nèugnán -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki se ne da ugnati, obvladati: po dvorišču so se podili neugnani otroci;
po temperamentu je neugnan / ekspr. vesela, neugnana mladost / ekspr. neugnan žrebec divji, neukročen2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dela z neugnano vztrajnostjo;
neugnana želja po sreči / neugnana opravljivka je velika, huda
● ekspr. bali so se njenega neugnanega jezika opravljanja, obrekovanja; ekspr. pri delu je neugnan zelo priden, prizadevennèugnáno prisl.:
neugnano se igrati, plesati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
odplésati in odplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. prenehati plesati: ko sta odplesala, so vsi ploskali;
odplesati kolo / zadnji ples odpleši z menoj pleši, zapleši2. plešoč oditi: baletka odpleše z odra / ekspr. odplesala je v hišo lahkotno, hitro odšla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
óhcet -i ž (ọ̑) pog. praznovanje ob poroki; svatba: v sosednji vasi je bila ohcet;
povabiti na ohcet;
plesati na ohceti;
jesti kot na ohceti
♦ tur. kmečka ohcet folklorna prireditev s prikazovanjem starih običajev svatbe v kmečkem okolju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
onestep -a [vánstep] m (ȃ) družabni ples v dvočetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati onestep // skladba za ta ples:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pavána -e ž (ȃ) star, počasen španski ples v dvodobnem taktu: plesati pavano // skladba za ta ples:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pêta -e tudi -é ž (é) 1. del stopala pod nartom: poškodovati si peto;
zbodel se je v peto;
nekaj časa hodi po prstih, nato po petah;
brcniti žogo s peto;
vso peto ima ožuljeno;
gleženj, nart in peta / čepeti na petah; zasukala se je na peti in odšla / ekspr. nosi haljo do pet dolgo (do pet) / vojak je udaril s petami v pozdrav
● teče, da ga pete komaj dohajajo zelo hitro; pog. igrajo tako poskočno, da vsakogar srbijo pete da si vsakdo želi plesati; ekspr. brusiti pete hitro hoditi, teči; nizko iztegniti pete umreti; slabš. lizati pete komu ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; ekspr. pete si lahko obrusiš, pa boljšega ne najdeš lahko zelo veliko prehodiš; ekspr. odmakniti, odnesti, pobrati pete oditi; pobegniti; ekspr. hitro zna sukati pete hoditi, plesati; ekspr. obesiti, prilepiti se komu za pete hoditi tik za njim; slediti mu v neposredni bližini; zasledovati ga; biti pogostoma v njegovi družbi proti njegovi volji; star. tuja vrata ga bijejo po petah nima svojega doma; ekspr. že dolgo sem jim trn v peti mi nasprotujejo, me ne marajo; ekspr. gori mu pod petami je v veliki stiski, nevarnosti; ekspr. imeti koga pod peto ukazovati, gospodovati mu; ekspr. neprestano ji je za petami hodi za njo, jo zasleduje; ekspr. smrt mu je že za petami kmalu bo umrl; to je njegova Ahilova peta slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemu; ekspr. fant je hitrih, urnih pet lahko hitro hodi, teče; ekspr. samo hitre pete so ga rešile s hitrim tekom, begom se je rešil; ekspr. junak, poštenjak je od pet do glave zelo je junaški, pošten; ekspr. biti nov od glave do peta biti oblečen v nova oblačila; ekspr. več ima v peti kakor ti v glavi neprimerno več ve kot ti; preg. kdor nima v glavi, ima v petah pozabljiv človek se mora večkrat vrniti2. zadnji spodnji del obuvala: peta se ji je odlomila;
gumijasta, lesena, usnjena peta / čevlji z nizko, visoko peto // del nogavice, ki pokriva peto: nogavico je spletla do pete; na peti imaš luknjo; lepo krojena, zaokrožena peta / trenirke s peto s hlačnicami, podaljšanimi čez peto3. del kakega orodja, priprave, s katerim se ta na kaj naslanja, opira, pritrjuje: jambor se je prelomil nad peto;
peta kose drsi po tleh široki del rezila ob ročaju;
peta pluga del pluga, ki drsi po dnu brazde
♦ navt. peta krmila del krmila, vsajen v ležišče v gredlju4. nar. kos kruha, odrezan ob strani hlebca: rad bi peto, ne pa sredice / peta kruha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pijàn -ána -o prid. (ȁ ȃ) 1. ki zaradi zaužite alkoholne pijače ne govori, ne ravna normalno, razsodno: pijan človek se je opotekal po cesti;
biti, postati pijan;
gostje so že pijani;
zmeraj je pijan;
pijan je kot čep, klada, krava, pog. kot mavra zelo;
ekspr. pijan do nezavesti zelo// ki izraža, kaže tako stanje: pijani glasovi, koraki; zaslišal se je pijan smeh; ima motne, pijane oči / pijano veselje 2. ekspr., z rodilnikom ki ima česa v tako veliki meri, da ne zna ravnati stvarno, čustveno neprizadeto: pijan moči;
pijan, (od) ljubezni veselja;
sreče, strasti sta pijana;
bili so pijani zmage / pijan krvi 3. star. opojen: ta pijača je precej pijana;
pijano vino
● tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ekspr. (belega) kruha je pijan zaradi izobilja je objesten, predrzen; motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno, mlahavo; ekspr. pijana veselica veselica, ki mineva, poteka v pijanosti; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenjepijáno prisl.:
pijano gledati, se opotekati, plesati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
plés -a m (ẹ̑) 1. glagolnik od plesati: godba je igrala za ples;
pri plesu plesalec vodi plesalko;
med plesom je z nogo udarjal ob tla;
petje in ples / v plesu, s plesom izražati svoje razpoloženje / ples burje, oblakov, snežink; divji ples misli / ekspr. vrtoglavi ples cen dviganje2. zaključeno zaporedje (predpisanih) gibov, premikov, navadno ob določeni glasbi: rad pleše hitre plese;
lahek, počasen, živahen ples;
ples v ritmu čačačaja;
ples v tričetrtinskem taktu / latinskoameriški plesi nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne folklore; ljudski plesi; črnski obredni plesi; orientalski, španski plesi; skupinski ples; plesalka trebušnih plesov / bojni ples 3. skladba, na katero se lahko pleše: zaigrati ples;
odlomek plesa / Slovanski plesi A. Dvořaka // (predpisano) ritmično gibanje, premikanje ob izvajanju take skladbe: odplesala je z njim dva plesa; prvi, zaključni ples / prositi koga za ples 4. družabna prireditev, na kateri se pleše: to je prvi ples, ki se ga bo udeležil v življenju;
iti na ples / maturantski, medicinski ples; ples v maskah pri katerem nosijo plesalci maske5. ritmično gibanje, premikanje, s katerim živali posredujejo sovrstnicam določeno sporočilo: čebelji ples;
ruševčev ženitovanjski ples;
ples kobre, kačjega pastirja
● ekspr. začel se je bojni, krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. leta 1945 se je končal mrtvaški ples vojna
♦ etn. ples z meči pri nekaterih prvotnih ljudstvih moški ples, pri katerem plesalci delajo figure z meči; kor. družabni ples namenjen predvsem zabavi; izrazni ples; karakterni ples; skupinski ples; med. svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu; um. mrtvaški ples srednjeveški motiv z okostnjaki in predstavniki različnih stanov, ki ponazarja neizbežnost smrti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
plesálec -lca [plesau̯ca tudi plesalca] m (ȃ) 1. kdor pleše: plesalci so se nagnetli na plesišče;
plesalca plešeta tango;
plesalke in plesalci // kdor zna plesati: nisem plesalec; dober plesalec 2. navadno s prilastkom kdor se (poklicno) ukvarja s plesanjem: v predstavi sodelujejo igralci, plesalci in pevci / baletni plesalec; folklorni plesalci
● knjiž. plesalec na vrvi vrvohodec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
plesálka -e [plesau̯ka tudi plesalka] ž (ȃ) 1. ženska, ki pleše: prve štiri korake pleše plesalka;
izbrati si, zamenjati, zavrteti plesalko // ženska, ki zna plesati: najboljša plesalka v vasi 2. navadno s prilastkom ženska, ki se (poklicno) ukvarja s plesanjem: poročil se bo s slavno plesalko;
baletna plesalka;
barska, cirkuška plesalka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
plesánje -a s (ȃ) glagolnik od plesati: estetsko, sproščeno plesanje;
ima svoj stil plesanja / plesanje isker nad ognjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
plésati in plesáti pléšem nedov. (ẹ́ á ẹ́) 1. gibati se, premikati se v (predpisanem) ritmu, navadno ob glasbi: plesali so do jutra;
rada pleše;
naučiti se plesati;
plesati na mestu, v krogu;
plesal je z vsemi plesalkami;
dobro, lahkotno plesati / plesati kolo, polko, moderne plese, valček; ta ples lahko plešemo tudi na glasbo polke 2. umetniško se izražati s plesom: na nocojšnji predstavi plešejo gostujoči baletniki;
plesati po prstih / plesati balet / vlogo Trnuljčice pleše prvakinja našega baleta // ukvarjati se, navadno poklicno, s plesom: pleše že od otroških let; zaradi bolezni ne bo več plesala / pleše v baru, operi 3. ekspr. lahkotno se gibati, premikati, navadno v določenem ritmu: konj je plesal pred zbrano četo / prsti lahkotno plešejo po tipkah // lahkotno se gibati, premikati sploh: po mizi so plesale muhe; roji mušic plešejo nad močvirjem / snežinke veselo plešejo; v snopu svetlobe pleše prah / sence plešejo po steni // s prislovnim določilom biti, nahajati se: okrog ust ji pleše vesel smehljaj 4. ekspr. neurejeno se premikati, navadno sem in tja: čoln je plesal po razpenjeni vodi;
krožniki začnejo plesati po mizi / krmilo je plesalo sem in tja; avtomobil je začel plesati po cesti začelo ga je zanašati// pojavljati se, nastopati v močni obliki: burja je tako plesala, da je prevračala vozove; po globeli plešejo peščeni vrtinci / vihar je plesal svoj divjaški ples 5. pog., ekspr., navadno s prislovnim določilom biti ohlapno nameščen: tečaj pleše v ležaju / noga v čevlju ne sme plesati; obleka kar pleše na njem, tako je shujšal
● črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. kladivo mu kar pleše v rokah z lahkoto, veseljem kuje, udarja; ekspr. on te čaka, ti pa plešeš tu okrog si, se mudiš, zadržuješ; moški plešejo okoli nje kot vešče okrog luči si vztrajno prizadevajo pridobiti si njeno ljubezensko naklonjenost; ekspr. spet bo palica plesala po tvojem hrbtu spet boš tepen s palico; boš tepen sploh; ekspr. tako boš plesala, kot bom jaz godel tako boš delala, ravnala, kot bom jaz hotel; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti
♦ lov. divji petelin pleše z ritmičnim gibanjem, skakanjem in pihanjem izraža svojo moč, borbenost v času parjenja; s kroženjem okrog samice in gruljenjem skuša pridobiti njeno naklonjenostplesáje :
plesaje krožiti okrog ognja; plesaje so ju spremljali proti domu
plešóč -a -e:
hoditi med plešočimi pari; peketanje plešočih nog; plešoče sence na stropu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
počépka -e ž (ẹ̑) 1. plesna figura s počepi, značilna zlasti za ukrajinske ljudske plese: plesati počepko;
ples je prešel v počepko / v počepki je šel okrog sobe 2. slabš. vlačuga, prostitutka: delati vtis počepke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
podplàt -áta m (ȁ á) 1. spodnji del stopala: izdreti trn iz podplata;
kljuvalo mu je v podplatih;
mišice v podplatu / trda koža na podplatu / orangutan hodi po zunanjem robu podplatov; pog. ima ploske, ravne podplate stopala
● pog. igrajo tako poskočno, da ga srbijo podplati da si zelo želi plesati; ekspr. podplate si lahko obrusiš, pa boljšega ne najdeš zelo si lahko prizadevaš; ekspr. podplate pokazati zbežati; ekspr. gori mu pod podplati je v veliki stiski, nevarnosti; ekspr. od temena do podplatov ga je streslo zelo ga je streslo2. spodnji del obuvala: prilepiti, prišiti podplat;
gumijast, usnjen podplat;
copati z mehkimi podplati;
močen, visok podplat / pribiti peto na podplat / ostrgati podplate na predpražniku; ima narezane podplate z rebri, vzboklinami// spodnji sprednji del obuvala: raztrgati, zakrpati podplat; prožen podplat; luknja v podplatu
♦ les. podplat skobljiča spodnji del skobljiča; zool. podplat polža noga polža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pólka -e ž (ọ̑) hiter ljudski ples v dvočetrtinskem taktu: plesati polko
♦ etn. potrkana polka pri kateri plesalec udarja z nogami ob tla; šuštarska polka pri kateri se v prvem delu posnema delo čevljarja; kor. dvokoračna polka pri kateri se plesni par zavrti v dveh korakih za cel obrat// glasba za ta ples: poslušati polke in valčke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
poplésati in poplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́) krajši čas plesati: z vsako je poplesal / malo še poplešemo, potem pa gremo / ekspr. suhi list je poplesal na vodi, po zraku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
poplesávati -am nedov. (ȃ) 1. v presledkih krajši čas plesati: med godci poplesavajo mladi pari 2. ekspr. v presledkih lahkotno se gibati, premikati, navadno v določenem ritmu: konj je začel rezgetati in poplesavati ob godbi / gostitelja sta veselo poplesavala okrog gostov // lahkotno se gibati, premikati sploh: snežinke poplesavajo; listi poplesavajo po zraku, v vetru / na obrazih jim je poplesaval odsev ognja 3. ekspr. neurejeno se premikati, navadno sem in tja: čoln poplesava na valovih poplesavajóč -a -e:
poplesavajoča hoja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
poplesováti -újem nedov. (á ȗ) 1. v presledkih plesati: igral je na kitaro in poplesoval 2. ekspr. v presledkih lahkotno se gibati, premikati, navadno v določenem ritmu: konj poplesuje pred gledalci / gostitelj je poplesoval okrog gostov in se jim klanjal; za njo je poplesoval otrok // lahkotno se gibati, premikati sploh: metulji poplesujejo nad cveti / snežinke so poplesovale v vetru / po zavesah poplesujejo sence 3. ekspr. neurejeno se premikati, navadno sem in tja: ladja poplesuje na valovih poplesujóč -a -e:
poplesujoče snežinke; poplesujoč od veselja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pôvštertanc -a [pou̯štərtanc] m (ó) etn. ples, pri katerem si plesalec izbere soplesalca s poklekom na blazino, ki jo položi predenj: plesati povštertanc
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
privzdigováti -újem nedov. (á ȗ) večkrat privzdigniti: veter je privzdigoval platno šotora / ko gre po stopnicah, mora privzdigovati dolgo krilo / privzdigovati noge pri plesu
● ekspr. ta misel ga je kar privzdigovala zelo navduševala; zelo razburjala; ekspr. ob igranju harmonike jih je kar privzdigovalo zelo so si želeli plesatiprivzdigováje :
hodil je visoko privzdigovaje noge
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
púža -e ž (ȗ) nar. štajersko 1. dekle, deklica: plesati z veselo pužo / v zibki je spala mala puža 2. igrača, ki predstavlja deklico; punčka: igrati se s pužami / puža iz cunj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
ragtime -a [rêktajm in réktajm] m (ȇ; ẹ̑) glasb., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja ameriška plesna glasba z izrazitim sinkopiranim ritmom: plesati ob ragtimu;
ritem ragtima;
ragtime in jazz // ples v tem ritmu: plesati ragtime; v prid. rabi: ragtime orkester
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
rájati1 -am nedov. (ȃ) knjiž. plesati, izražajoč veselje: rajali so do jutra / otroka sta od sreče rajala in se objemala / rajati v kolu plesati / ekspr. snežinke rajajo po zraku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
rášpla in rášplja -e ž (ȃ) 1. rašpa: odžagane robove deske je zgladil z rašplo 2. etn. hiter ljudski ples z raznožnimi poskoki na mestu: plesati rašplo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
rave in rêjv -a [rêjv-] m (ȇ) zvrst elektronske plesne glasbe, popularne zlasti v devetdesetih letih, za katero je značilna mešanica tehna, trancea, hardcora, housa: rave jih popolnoma prevzame;
poslušati rave;
ljubitelji rava;
metal, tehno in rave // glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na tako glasbo: iti na rave; plesati, zabavati se na ravu; izbrati obleko za rave; v prid. rabi: rave party rave zabava; rave glasba; rave kultura, scena; rave zabava glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na tako glasbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
redúta -e ž (ȗ) nekdaj 1. poslopje, prostor za slavnostne prireditve, ples: plesati v reduti;
reduta in kazina // ples, pri katerem nosijo plesalci maske: udeležiti se redute; pustna reduta 2. voj. utrdba v obliki mnogokotnika z dvema jarkoma in vmesnim nasipom: streljati iz redute // najbolj utrjeni del utrdbe, pripravljen za samostojno obrambo: končno so zavzeli še reduto / reduta utrdbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
rezijánka -e ž (ȃ) etn. ljudski ples iz Rezije, pri katerem plesalca plešeta z nasprotnih si mest drug mimo drugega: plesati rezijanko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
rock in rók -a [rók] m (ọ̑) 1. zabavna glasba v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na ritmu: poslušati rock;
stili rocka 2. pog. rock and roll: plesati rock;
rock in twist;
v prid. rabi: rock glasba, plošča;
rock skupina skupina, ki igra rock glasbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
rock and roll rock and rolla [rókən(d)ról] m (ọ̑, ọ̑) živahen ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati rock and roll;
rock and roll in bugivugi // skladba za ta ples: zaigrati rock and roll
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
rúmba -e ž (ȗ) počasen ples v štiričetrtinskem taktu s poudarkom na drugi četrtinki, po izvoru s Kube: plesati rumbo;
rumba in samba // skladba za ta ples:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
sámba -e ž (ȃ) ples v dvodobnem taktu, po izvoru iz Brazilije: plesati rumbo in sambo // skladba za ta ples: poslušati sambe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
seguidilla -e [segidílja] ž (ȋ) glasb. hiter španski ljudski ples v tridobnem taktu: plesati seguidillo // skladba za ta ples: zaigrati seguidillo
♦ lit. španska lirska pesem iz dveh kitic v 5- do 7-zložnem jambskem verzu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
show dance show dancea [šôu̯ dêns] m (ȏ, ȇ) ples, ki temelji na moderni glasbi, živahnih ritmih in razgibani koreografiji, šov ples: plesati, poučevati, vaditi show dance;
plesne obleke za show dance / prvak v show danceu; državno prvenstvo v show danceu / umetniški show dance; sodniki v disciplini show dance; v prid. rabi: show dance pari; show dance disciplina; show dance formacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
sirtáki -ja m (ȃ) družabni ples v krogu, po izvoru iz Grčije: plesati sirtaki;
po četvorki so sledili še kankan, sirtaki in dunajski valček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
sodníkovka -e ž (í) zastar. sodnikova žena: plesati s sodnikovko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
sólo2 prisl. (ọ̑) ne v zboru ali skupaj s kom drugim, sam: peti, plesati solo / pri kartah je ves večer samo dvakrat igral solo / to sem naredil kar solo; v prid. rabi: solo violina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
sótiš -a m (ọ̄) etn. ljudski ples v dvočetrtinskem taktu, pri katerem se udarja z nogami ob tla in ploska; šotiš: plesati sotiš / zaigrati sotiš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
srbéti -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. povzročati neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju: izpuščaj, opeklina ga srbi;
brezoseb. začelo ga je srbeti na nogi / po mlačvi ga je hrbet srbel od prahu; ob srbenju nosu nos me srbi, jezen bom 2. ekspr. močno želeti, hoteti: srbi ga, da bi kaj povedal;
srbelo jih je, da bi čim prej začeli delati
● pog. pazi se, me že srbijo dlani, pesti, roke zelo si želim, da bi te udaril; ekspr. jezik ga je srbel, vendar je molčal čutil je veliko željo, da bi kaj rekel, povedal; pog. igrajo tako poskočno, da ga srbijo pete, podplati da si zelo želi plesati; ekspr. prsti so ga srbeli čutil je veliko željo, da bi kaj ukradel; ne praskaj se, kjer te ne srbi ne vmešavaj se v stvari, ki se te ne tičejosrbèč -éča -e:
srbeč izpuščaj; srbeče mesto na koži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
stêpati2 -am nedov. (ȇ) plesati step: živahno stepati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
súkati -am in súčem nedov., tudi sukájte; tudi sukála (ú) 1. vzdolžno viti kaj drugo okoli drugega, da nastane ena nit, en pramen: sukati pramene, vlakna / sukati volno / sukati niti v sukanec / ekspr. sukati (si) brke 2. premikati kaj okoli njegove osi v manjših, krajših premikih: med prsti sukati bilko;
sukati glavo, telo;
sukati volan zdaj v levo, zdaj v desno / sukati radijski gumb; sukati raženj / ekspr. na svatbi so fantje veselo sukali dekleta 3. ekspr. ustrezno namenu uporabljati kaj, delati s čim: to orodje, orožje zna dobro sukati / sukati iglo, šivanko šivati; spretno sukati kuhalnico kuhati; sukati meč mečevati se; sukati pero pisati; sukati volan voziti avtomobil, vozilo / zna sukati jezik spretno govoriti; hitro sukati pete hoditi, plesati
● ekspr. ona pa zna sukati moške jih podrejati svoji volji, zahtevam; knjiž. sukati oči v strop obračatisúkati se
1. v manjših, neenakomernih zavojih se premikati okoli svoje osi: v reki se je sukal vrtinec / dim se suka proti nebu / zemlja se suka se vrti
2. s prislovnim določilom premikati se, hoditi, spreminjajoč smer: sukal se je po sobi, ne vedoč, kaj naj stori
// ekspr. opravljati svoje delo, premikajoč se zdaj v eno, zdaj v drugo smer: že eno uro se suka po kuhinji, pa še ni nič na mizi; bilo je veliko gostov, zato so se morali natakarji dobro, hitro sukati / dva mehanika sta se sukala okoli avtomobila; mati se kar preveč suka okoli dojenčka se ukvarja z njim
3. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje z določenim namenom: rad se suka okoli deklet / zna se sukati v visoki družbi vesti
4. ekspr. biti, nastopati v majhnem razponu: hitrost se je sukala okoli sedemdeset kilometrov na uro; višina teh hribov se suka okrog tisoč metrov / proizvodnja se suka med dvajsetimi in petindvajsetimi milijoni se giblje
5. ekspr., v zvezi z okoli, okrog izraža, da je kaj središče ukvarjanja, zanimanja, spreminjajočega se glede na vidik, odnos: njegove misli so se sukale okoli dekleta; pogovor se je sukal okoli zadnjih dogodkov / poezija se suka najraje okoli ljubezni
● ekspr. kako se sukajo naše stvari, zadeve potekajo, se razvijajo; ekspr. zanima ga, kako se suka svet kako se svet spreminja, kaj se po svetu dogaja; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi
sukáje :
pripovedovala je, sukaje stebelce med prsti; sukaje se v krogu, so peli; sukaje si brke, je bral
sukajóč -a -e:
sukajoče se vreteno; stal je tam, sukajoč klobuk v roki
súkan -a -o:
tanko sukana nit
♦ tekst. sukana preja nit, sukana iz dveh ali več prej
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
swing in svíng -a [svíng-] m (ȋ) glasb. jazz od leta 1930 do 1945, za katerega je značilna ritmično-melodična napetost zaradi razlike med osnovnim in spreminjajočim se ritmom izvajanja: poslušati swing;
razvoj jazza od prvih začetkov do swinga // ples v tem ritmu: plesati swing
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
šamarjánka -e ž (ȃ) etn. ljudski ples v tričetrtinskem ali triosminskem taktu, znan zlasti v Prekmurju: plesati šamarjanko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
šêjk3 in shake -a [šêjk] m (ȇ) hiter ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Amerike: plesati šejk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
šími1 -ja m (ȋ) fokstrotu podoben ples, pri katerem se plesalec pozibava v bokih in ramenih: plesati šimi;
figure šimija // skladba za ta ples: godba je zaigrala šimi; v prid. rabi: naučiti se šimi figur
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
štájeriš -a m (ȃ) ljudski ples v tričetrtinskem taktu, pri katerem se plesalci vrtijo pod dvignjenimi rokami: plesati štajeriš // skladba za ta ples:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
tákt2 -a m (ȃ) 1. glasb. metrična enota iz določenega števila poudarjenih in nepoudarjenih dob: razmejiti takte s taktnicami;
poudarjena doba takta;
število dob v taktu / izpustiti prvi takt; uvodni takti skladbe // urejenost metrične enote glede na število, trajanje in poudarjenost dob: spremeniti takt v drugem delu skladbe; tričetrtinski takt; ritem in takt / takt valčka 2. kar določa enakomernost ponavljanja gibov: dajati si takt z roko / hoditi, plesati po taktu; udarjati po taktu / držati takt pri plesu ritem3. rač. hitrost, s katero procesor izvaja računsko operacijo: dosegati visoke takte;
pomnilnik, vodilo deluje s taktom, pri taktu 1000 MHz / delovni, procesorski takt; procesorji z nizkim, visokim taktom (delovanja); štirijedrni procesor s taktom 3,2 GHz
♦ jezikosl. govorni takt enota naglašenega in naslednjih nenaglašenih zlogov do premora ali do naslednjega naglašenega zloga istega segmenta; strojn. delovni takt delovni gib
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
tángo -a m (ȃ) zmerno hiter ples v dvodobnem taktu, po izvoru iz Južne Amerike: plesati tango / argentinski tango // skladba za ta ples: zvoki tanga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
tarantéla -e ž (ẹ̑) 1. zool. velik, rjav strupen pajek, živeč v Sredozemlju, Lycosa tarentula: pičila ga je tarantela;
raziskovalec tarantel 2. živahen južnoitalijanski ljudski ples v šestosminskem ali triosminskem taktu: plesati tarantelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
trepák -a m (á) hiter ruski ljudski ples v dvodobnem taktu: plesati trepak;
trepak in hopak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
tržáčan -a m (á) 1. pog. vlak, ki vozi v Trst: sesti na tržačana 2. pog. hiter ples s trdim ritmom, po izvoru iz Severne Amerike; bugivugi: plesati tržačana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
tvíst tudi twist -a [tvíst] m (ȋ) živahen ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Amerike: plesati tvist;
rumba, samba in tvist // skladba za ta ples: igrati tvist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
v2 predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka vá- (ȃ) 1. za izražanje usmerjenosti navznoter: priti v hišo;
metati v jamo;
pogled v dvorano / potopiti v vodo; zabiti v zemljo; dvignjen v zrak / iti v mesto, tujino / zaviti v desno; stopiti v stran vstran / sesti v klop, naslanjač / vtirati kremo v kožo; vstopiti v sobo // za izražanje predmeta, ki kaj obdaja: oblačiti se v lepa oblačila; vzeti v roko / vpreči v jarem; vkovati v verige 2. za izražanje usmerjenosti kam sploh: gledati vanj;
streljati v tarčo;
udarec v obraz 3. za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti: zrediti se v trebuh;
rdeč v obraz 4. za izražanje določenega časa: prireditev bo v nedeljo / v drugo je le uspel drugič / pog. dogovoriti se za v soboto // za izražanje časa, določenega glede na količino: delati pozno v noč; zidanje se je zavleklo v zimo 5. za izražanje načina dejanja: iti v gosjem redu;
ekspr. zavpiti v en glas;
igrati v troje / prenašati se iz roda v rod 6. za izražanje namena: dati v najem;
povedati v opravičilo;
večerja v čast gosta / strašilo za v proso / vabiti v goste 7. za izražanje sredstva: brisati si roke v predpasnik;
zavit v odejo 8. za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno določeno dejanje: verovati, zaupati v koga;
zaljubiti se v sošolko;
upanje v uspeh 9. za izražanje predmeta prehajanja, spremembe: breg se preveša v dolino;
pomlad prehaja v poletje / navadno v zvezi z iz: iz kmetice se je spremenila v gospo; preračunati iz dolarjev v evre; prevajati iz nemščine v slovenščino // za izražanje predmeta, ki je posledica, učinek spremembe: voda se spremeni v led; dvom raste v obup; zmleti v prah; zabava se razvija v razgrajanje / razdeliti v dva dela 10. za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje: spustiti se v boj;
poseči v dogajanje;
ekspr. lesti v dolgove;
spraviti v red;
stopiti v veljavo / vključiti se, vmešati se v delo 11. za izražanje zveze s celoto, ki vključuje koga ali kaj kot del: to spada v redno delo;
pog. vzeti v račun;
stopiti v stranko / vključiti se v skupnost; uvrstiti v zbirko II. z mestnikom 1. za izražanje mesta znotraj česa: ostati v hiši;
v kotlu vre;
stvar v škatli / tavati v megli; premikati se v vodi / živeti v mestu; vlak v daljavi / sedeti v klopi, naslanjaču / v besedilu ni napak / zastar. v Gorenjcih, Nemcih na Gorenjskem, v Nemčiji// za izražanje predmeta, ki kaj obdaja: lokal je ves v lesu, marmorju; oblečen v belo 2. za izražanje mesta kakega dejanja: skrčiti noge v kolenih;
zlomiti se v sredini 3. za izražanje mesta, pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj: biti v odboru, vladi;
živeti v skupnosti narodov;
otrok v družini;
pesmi v zbirki 4. za izražanje mesta, področja delovanja, nastopanja: delati v administraciji, turizmu;
oglašati se v javnosti / ohraniti v spominu 5. za izražanje določenega časa: umreti v mladosti;
v času kuge;
v prihodnjem letu / bilo je v košnji // za izražanje časa, znotraj katerega kaj je, se zgodi: vrniti se v treh mesecih; končati v roku; publ. v teku enega leta v enem letu / najtoplejši dan v zadnjih desetih letih 6. za izražanje okoliščin dejanja: potovati v dežju;
reči v jezi;
delo v vročini 7. za izražanje načina dejanja: plesati v parih;
vse je v redu;
ekspr. ravnati s kom v rokavicah obzirno, previdno;
veter piha v sunkih / posneti v barvah; izdati v knjižni obliki; pogovor v ruščini 8. za izražanje sredstva: čistiti zarjavele dele v bencinu;
pomagati v denarju, strokovnjakih;
voziti v vozičku 9. za izražanje količine: vsega imajo v izobilju;
udeležiti se v majhnem številu 10. za izražanje stanja, položaja: biti v formi, zanosu;
znajti se nepričakovano v nevarnosti;
živeti v pokoju;
biti v sorodstvu / biti v delu, prodaji / zemljevid v velikem merilu; čokolada v prahu 11. za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno: zmagati v teku;
napredovati v znanju;
umirjen v vedenju / v bistvu ima prav; v vsakem oziru, pogledu 12. za izražanje istovetnosti, enakosti: v meni imaš dobrega prijatelja;
v vseh ljudeh vidi sovražnike
● smehljati se v brado sam pri sebi; pog. poštevanka mu ne gre v glavo ne more si je zapomniti; ekspr. kovati koga v (tretje, sedmo) nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; pog. v nič dajati, devati omalovaževati, podcenjevati; ekspr. v obraz lagati predrzno, nesramno; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. v petek in svetek vedno, za delovne in praznične dni; iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. iti vase razmišljati o svojih duševnih stvareh, značaju, morali, etiki; evfem. biti v letih star, starejši; v resnici izraža, da kaj je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije; knjiž. ni stvar v tem, da svet spremenimo, ampak, da ga izboljšamo ni naš cilj, ni predvsem pomembno; prim. tjavendan, vdrugo, vkraj, vkraju, vstran, vtem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
válcer -ja m (ā) zastar. valček1:
plesati valcer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
válček1 -čka m (á) ples v tričetrtinskem taktu: plesati valček;
valček in polka / angleški, dunajski valček // skladba za ta ples: igrati, poslušati valček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
veselíca -e ž (í) zabavna prireditev s plesom, pri kateri se toči pijača: prirediti veselico;
iti na veselico;
igrati, plesati na veselici / gasilska, vaška, vrtna veselica; veselica s srečelovom // ekspr. zabava, pogostitev: dekleta so napravila fantom veselico / dnevi brezskrbnih veselic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
véverička -e ž (ẹ́) manjšalnica od veverica: v roki je držal mlado veveričko
● ekspr. plesati s črnooko veveričko z ljubko, živahno žensko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vrábčevka -e ž (á) samica vrabca: vrabec in vrabčevka
♦ etn. plesati vrabčevko skupinski ples z nadštevilnim plesalcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
začéti -čnèm dov., začél; nam. začét in začèt (ẹ́ ȅ) 1. izraža začetek opravljanja kakega dela, kake dejavnostia) z nedoločnikom: začeti delati, govoriti, peti;
začeti korakati, plesati;
preštevati so jih začeli od leve proti desni / začeti hoditi v šolo; začela se je oblačiti v črno; v gledališču so začeli uprizarjati domača dela / tovarna je začela obratovati / začela ga je boleti glava; začela je pihati burja; rastlina je začela rasti; brezoseb. začelo je deževati b) z glagolskim samostalnikom: začeti izplačevanje dolga;
začeti pogovor / začeti študij / publ., z orodnikom začeti z delom, s poukom / predstava začne ob osmih se začnec) elipt.: hišo so začeli že pred leti, pa še ni dokončana;
začeti zdravniško prakso;
začeti novo vrsto pri pletenju / začeli bomo tam, kjer smo včeraj nehali 2. narediti prvo dejanje, prva dejanja v zvezi s kakim delom, kako dejavnostjo: komaj je začel popravljati stroj, je že našel napako / sejo, zborovanje začne predsednik s kratkim nagovorom; začeti sodno obravnavo z zaprisego prič / sliko je začel, ni je pa končal; pomembno je, kako boste stvar začeli / elipt.: pa zapojmo. Kdo bo začel; radi bi se pogovorili, pa si nihče ne upa začeti // izraža, da kaj nastopa kot prvo v kaki celoti: govor je začel s spodbudnimi besedami; gledališko sezono so začeli z domačim delom / začeti stavek z veliko začetnico napisati prvo besedo v stavku z veliko začetnico; toliko je dela, da ne vem, kje bi začel katero delo bi opravil najprej / kam potujete, je začel pogovor; elipt. nekoč je živel kralj, je začel / direktor je začel kot vajenec je bil najprej vajenec3. star. delati, početi1:
niso vedeli, kaj bi z vsem tem začeli
● ekspr. enkrat je treba začeti ne sme se več odlašati; stvar se mora začeti reševati; pog. začeti (obrt) na svojo roko postati samostojen obrtnik; ekspr. v novem okolju so morali začeti znova so si morali znova ustvariti materialno osnovo za življenjezačéti se navadno s prislovnim določilom
izraža začetek obstajanja česa
a) glede na čas: začelo se je obiranje hmelja; popadki so se že začeli; začela se je zima / šolska obveznost se začne z dopolnjenim sedmim letom / brezoseb. slišati je bilo pokanje. Začelo se je, je pomislil
b) glede na prostor: cesta se začne pod hribom; pokazal jim je, kje se začne gozd
● ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer; ekspr. zima se je že odločno začela je že precej huda; z malim se začne, z velikim neha
začénši :
predelali so vso literarno zgodovino, začenši s protestantizmom; začenši z naslednjim mesecem se bo naročnina zvišala
začét -a -o:
nadaljevati začeto delo; sam.: začeto so sklenili hitreje dokončati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zahotéti se -hóčem se dov., zahôti se zahotíte se; zahôtel se zahotéla se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom v dajalniku 1. izraža nastop volje, želje osebka, da sam uresniči dejanjea) z nedoločnikom zahotelo se mu je peti, plesati;
elipt. zahotelo se mu je ven b) z odvisnim stavkom zahotelo se mu je, da bi šel domov 2. izraža nastop želje, da se kaj dobi: zahotelo se mu je pijače, veselega življenja
● star. zahotel je dokončati delo hotel; star. dobil je, kar si je zahotel si je zaželel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zamámljenost -i ž (ȃ) knjiž. omamljenost: plesati v čarobni zamamljenosti / ljubezenska zamamljenost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zaplésati in zaplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. začeti plesati: prvi plesni pari so že zaplesali;
prijela sta se za roke in zaplesala / medved se je postavil na zadnje noge in zaplesal // plesaje izvesti: zaplesali so nekaj valčkov, potem pa prešli na moderne plese; za vajo jim je zaplesal več figur // krajši čas plesati: včasih rad malo zapleše / prosil jo je, naj zapleše z njim 2. plesaje iti, se premakniti: zaplesala sta z enega konca dvorane do drugega / ekspr. skoraj zaplesal je do vrat // ekspr. lahkotno se premikajoč iti, se premakniti: natakar je zaplesal mimo / lastovka je zaplesala okrog njegove glave; metulj je zaplesal nad travnikom 3. ekspr. lahkotno se premikajoč pojaviti se: prve snežinke so zaplesale / po licu ji je zaplesal porogljiv nasmeh; pren. v glavi so mu zaplesale črne misli 4. ekspr. neurejeno se večkrat premakniti, navadno sem in tja: udaril je po mizi, da so skodelice zaplesale;
sod je ob vsakem sunku zaplesal na vozu / avtomobil je zaplesal po cesti zaneslo ga je5. ekspr. močno zapihati: hud orkan je zaplesal nad dolino 6. pog. obračunati, spopasti se: če ga boš pretepal, bova midva zaplesala
● ekspr. črke, številke so mu zaplesale pred očmi pri branju, gledanju je dobil občutek, da niso pri miru; ekspr. pogled mu je zaplesal po prostoru pogledal je; ekspr. zdelo se mu je, kot da je vsa soba zaplesala okrog njega se zavrtela; ekspr. zaplesal je vse, kar je imel s plesanjem, veseljačenjem zapravil; ekspr. če je tako, bomo drugače zaplesali z njimi začeli drugače, strožje delati, ravnatizaplésati se in zaplesáti se
plešoč se zadržati kje predolgo: zaplesala se je pozno v noč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zasrbéti -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os. 1. povzročiti neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju: izpuščaji so ga zasrbeli / noga ga je zasrbela 2. ekspr. začutiti močno željo, hotenje: zasrbelo jih je, da bi jim povedali, kar jim gre
● pog. če ga vidim, me zasrbijo dlani, pesti, roke začutim veliko željo, da bi ga udaril; ekspr. jezik jo je zasrbel, a je molčala začutila je veliko željo, da bi kaj rekla, povedala; pog. ob glasbi so jih kmalu zasrbele pete, podplati so si zelo zaželeli plesati; ekspr. ob pogledu na denar so ga zasrbeli prsti je začutil veliko željo, da bi ga ukradel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
znáti znám nedov. (á ȃ) 1. imeti to, kar se uči, študira, vtisnjeno v zavest, spomin in biti sposoben povedati, uporabiti: znati abecedo, poštevanko;
pesem se je učil toliko časa, da jo je znal;
igralci ne znajo vlog;
znati besedilo na pamet, kot očenaš / zna nekaj francoskih besed; zna dosti pravljic // biti seznanjen z dejstvi, podatki s kakega strokovnega področja: znati matematiko; temeljito zna slovnico / nepreh. njegov učitelj dosti zna; premalo zna za srednjo šolo 2. navadno z nedoločnikom biti glede na izurjenost, usposobljenost sposoben (uspešno) opravljati kako dejavnost: zna brati, kositi, kuhati;
zna popravljati stroje;
ne zna plavati;
elipt.: zna vsa kmečka dela opravljati, delati;
dobro zna svojo obrt;
valčka ne zna plesati// biti sposoben narediti, delati kaj glede na svojo razvitost, znanje: otrok pri tej starosti že zna govoriti; ne zna napisati naloge; ni znal odgovoriti na vprašanje // biti zmožen česa, uspešen pri čem glede na svoje lastnosti, sposobnosti: zna se obvladati, potrpeti; znal jih je prepričati, da so šli; zna se uveljaviti; zna varčevati / ekspr.: zna lagati spretno laže; zna živeti uživa življenje / elipt., ekspr.: znati je treba, pa gre biti iznajdljiv, prebrisan; ljudje znajo, pa imajo / kot izraz priznanja: vse je potegnil za nos. Ta pa zna; pretihotapil je dosti blaga. Kdor zna, pa zna 3. pog., z nedoločnikom utegniti, moči1:
tam bi znala biti zaseda;
mrzla pijača bi vam znala škoditi;
zunaj bi ga znal kdo videti;
zna se zgoditi, da se bodo sporazumeli // izraža, da dejanje kljub zaželenosti razmeroma dolgo ne nastopi: kar klepeta in ne zna iti; elipt. ne zna domov iti / dež ne zna nehati; hladno vreme se ne zna posloviti dolgo traja4. star. vedeti: za njegov dolg so znali vsi / niso znali, kdo je njegov oče / ni prav znal, kako je prišlo do tega / ne znamo vam povedati, zakaj so prišli / znaj, da pri nas to ni dovoljeno / sam ne zna, zakaj se jezi 5. star. poznati: zna njegove skrivnosti / zna svoje pravice, svojo vrednost 6. zastar. opaziti, videti: nikjer ni bilo znati človeških bivališč / na obrazu mu je bilo znati, kaj čuti
● star. sam bog zna, kdaj jih bo videl ve; star. ni priženil bog zna koliko bogzna; ekspr. ne zna drugega kot pijančevati dosti pijančuje; ekspr. vse, kar zna, je, da se zadira na otroke na otroke se predvsem zadira; ekspr. ne zna brzdati jezika ne pazi, kaj, kako govori; ekspr. človek, ki se zna obrniti spreten, iznajdljiv; ekspr. znati poslušati dati sogovorniku možnost, da govori, pove svoje mnenje; ekspr. nobene stvari ne zna prijeti v roke se ne loti prav; drži se, kot da ne zna do pet šteti nevedno, naivno; pog. zna več kot hruške peč(i), orehe treti ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj; gospodaril je, kakor je vedel in znal po svojih zmožnostih; pomagaj si, kakor veš in znaš izraža neprizadetost, nepripravljenost za pomoč; stori, kot veš in znaš po svojem preudarku; izraža nezanimanje; kolikor znaš, toliko veljaš znanje je merilo človekove pomembnosti; preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih; preg. kolikor jezikov znaš, toliko (mož) veljaš znanje več jezikov zelo poveča človekovo pomembnost
♦ šol. znati zadnjo učno snov za odlično znáti se star.
izražati se, kazati se: hudobija in predrznost se mu zna v očeh; na obrazu se jim je znalo zadovoljstvo
// biti opazno pri kom, poznati se komu: znalo se mu je, da ga nekaj vznemirja; zna se mu, da je razvajen / po jeziku se mu je znalo, da je tujec
znajóč -a -e:
šel je, ne znajoč kam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
želéti -ím nedov., žêlel (ẹ́ í) 1. čutiti v sebi željo, da je kdo deležen česa: vsem ljudem želi dobro, srečo;
nikomur ne želi nič hudega;
starši želijo otrokom srečno prihodnost;
lepšega življenja mu ne more želeti, kot ga ima;
želi mu, da bi bil zdrav // izražati komu kako željo ob kaki priložnosti: pri slovesu jim je želel srečno pot; ob izročitvi diplom jim je želel mnogo uspehov v življenju; želeli so si lahko noč in šli spat / kot pozdrav dober dan želim; kot voščilo pri jedi dober tek želim; kot voščilo ob kakem dogodku, prazniku: vse najboljše za rojstni dan vam želimo; želim vam srečno novo leto 2. izražati hotenjea) da osebek kaj dobi: v tej zadevi želijo dodatno pojasnilo;
s pogajanji so dosegli le del tega, kar so sprva želeli / gost želi sobo v prvem nadstropju; prinesel mu je, kar je želel / v vljudnostnem vprašanju: želite še malo vina; dober dan, želite prosim b) da kdo kaj naredi: želel je, da njegove stvari dostavijo na dom;
želi, da ga ne motite;
direktor želi, da mu redno poročajo / brezoseb. želeti bi bilo, da delo nadaljujete c) da je kaj omogočeno: ponoči želijo v vseh prostorih red in mir;
državljani želijo spremembo razmer // z nedoločnikom izraža hotenje osebka, da uresniči kako dejanje: sporočite tajnici, da šef želi govoriti z njo; želim izvedeti, kdo je poškodoval stavbo hočem3. imeti, izražati pripravljenost zaa) sprejem koga: podjetje ne želi novih delavcev;
za to pot želi le izkušene tovariše b) uresničitev česa: nasprotniki ne želijo pogajanj;
mnogi ne želijo sprave;
nadzor nad silami, ki želijo vojno // z nedoločnikom izraža voljo, pripravljenost za kako dejanje: želijo odpraviti nepravilnosti v gospodarstvu; ne želi jim pomagati; želijo zmanjšati oborožitev; ne želijo se vmešavati v njihove notranje zadeve / ekspr. ne razume, kaj mu želi slika povedati / s tem dejanjem želi popraviti krivico / elipt. ni dosegel tega, kar je želel želéti si tudi želéti
1. čutiti željo po čem: želi si miru, počitka, rešitve; zgodilo se je to, česar si je dolgo želel / želi si novo obleko; želela si je otroka / želi si pijače / želi si, da bi se sin vrnil
// z nedoločnikom izraža željo po uresničitvi kakega dejanja: želi si plesati, potovati; želi si videti tuje kraje / elipt. želi si proč iti
2. čutiti željo po zadovoljevanju spolne potrebe s kom: opazila je, da si jo želi
želèč -éča -e:
dal mu je roko, želeč mu srečno pot; prijateljstva si želeč človek
želèn tudi željèn -êna -o:
priti do želenega počitka; dobiti želeno knjigo; želene lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.