Tiskanje

dihanje -a (dihane, dihanje) samostalnik srednjega spola

1. zajemanje zraka v pljuča in njegovo iztiskanje iz njih; SODOBNA USTREZNICA: dihanje

2. ekspresivno rahlo znamenje prisotnosti, bližine česa; SODOBNA USTREZNICA: dih

3. v zvezi dajati/delati dihanje povzročiti, da kdo postane ponovno živ; SODOBNA USTREZNICA: oživiti

FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

dihati diham/dišem nedovršni glagol

1. kdo zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati; SODOBNA USTREZNICA: dihati

1.1 kot slovarski zgled težko, glasno dihati; SODOBNA USTREZNICA: sopsti

2. kdo; v kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak; SODOBNA USTREZNICA: dihati

3. ekspresivno, kdo/kaj biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti

4. kaj; s prisl. določilom kraja biti, zadrževati se kje; SODOBNA USTREZNICA: gibati se

FREKVENCA: 16 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

dušek -ška samostalnik moškega spola

enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje; SODOBNA USTREZNICA: dih, dušek

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

FRAZEOLOGIJA: do poslednjega duška

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pljúča, n. pl. die Lunge.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pljuča (pljuča, pljuče) množinski samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

pljuča s mn. pljuča: ſo ga ozhy bolele, ſobe, ushesha, pluzhe im. mn., jetra, shelodiz (V, 95)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pljuče [pljúče] množinski samostalnik ženskega spola

pljuča

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pljuče množinski samostalnik srednjega spola

GLEJ: pljuča

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

pluče gl. pljuča

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

plúka, n. pl., Drežnica-Erj. (Torb.), pogl. pljuča.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

šumẹ̑łke, f. pl. = pljuča, die Lunge, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

udáriti, -dȃrim, vb. pf. 1) einen Schlag führen, schlagen; u. ob mizo, ob tla; u. koga po glavi, po roki, za uho; u. z roko v roko, u. si v roke, einander den Handschlag geben; — anprallen; u. z glavo ob kamen, mit dem Kopfe an einen Stein anschlagen; u. se, sich anschlagen; u. se z glavo ob kamen; u. se v nogo, v glavo; — u. pečat, das Siegel aufdrücken; u. podobo na svinec, einen Stich in Blei abschlagen, Cig.; u. na kalup, aufformen, Cig. (T.); — mrtvoud ga je udaril (= zadel), Cig.; — einschlagen (vom Blitze); strela je udarila v hišo; udarilo je nekam; — u. koga s slepoto, jemanden mit Blindheit schlagen; treffen, Cig.; kmeta bridko udari goveja kuga, Levst. (Nauk); — udarjen, verrückt, rappelig, Cig.; — 2) losschlagen, angreifen: u. na sovražnika, na trdnjavo; na volke u., ogr.-Valj. (Rad); u. z vojsko v deželo, ins Land einfallen; u. se, aneinander gerathen, in Kampf gerathen, ein Treffen liefern; — bolezen udari med ljudi, eine Krankheit beginnt zu grassieren, Dict.; — 3) u. jo kam, den Weg irgendwohin einschlagen; u. jo za kom, jemandem nachstürzen, jemanden zu verfolgen anfangen, Cig.; u. na stran: sich vom Wege abschlagen oder entfernen, Cig.; — 4) dringen: voda je črez bregove udarila, das Wasser ist ausgetreten; močno vino udari v glavo, starker Wein steigt zu Kopfe; kri mu je udarila v lica; Izza nohta udari črna kri, Npes.-Jan. (Slovn.); mokrota udari skozi zid; ogenj udari skozi streho; bolezen udari na pljuča, v glavo, die Krankheit geht auf die Lunge, den Kopf über; duh udari v nos, der Geruch sticht in die Nase; — 5) einen Geruch bekommen o. annehmen: vino je udarilo po sodu, Levst. (M.); vino udari po zemlji, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vnę́ti, vnámem, vb. pf. 1) entzünden; — v. jo, enteilen, Preš.; — v. željo, die Begierde erregen; — v. se, sich entzünden, Feuer fangen, zu brennen anfangen; od pepela se lehko kaj vname; pljuča so se vnela; (fig.) erregt werden, ausbrechen, entbrennen; vname se boj, prepir, želja, srd, ljubezen; — 2) begeistern, anfeuern, v. koga za kako reč; v. se, in Affect gerathen, sich ereifern; v. se zaradi kake reči; oba se vnameta in si boj napovesta, Met.; v. se za kako reč, sich für eine Sache begeistern, nk.; — vnet, entbrannt, entflammt: od strasti vnet; vnet biti za kaj, für eine Sache eingenommen, begeistert sein; inbrünstig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.