Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
prašíti2 -ím nedov. (ī í) 1. povzročati, da se razširja, obstaja prah v zraku: kaj tako prašiš;
brezoseb. ko so stresali premog, se je prašilo daleč okrog / voz je prašil skozi vas
● bežal je, da se je kar prašilo za njim zelo hitro2. posipati s prahom, praškom: prašila je vneto kožo s pudrom // agr. nanašati prašivo na rastline: prašiti sadno drevje 3. ekspr. prašeč se usipati: moka je prašila v vrečo / slap praši čez skalo pršiprašíti se
1. oddajati prah: opeka se je pri zlaganju prašila / leska se praši pri cvetenju odpada z njenih mačic rumenkast cvetni prah
2. postajati umazan od prahu: okrasni predmeti na polici se prašijo / ekspr. ta knjiga se že dolgo praši na omari
♦ čeb. čebele se prašijo izletavajo, da bi spoznale okolico čebelnjaka
prašèč -éča -e:
prašeči se pločniki
Število zadetkov: 1