jẹ́zdən, -dna, adj. 1) zum Reiten gehörig, Reit-, Mur., Cig., Jan., Mik.; jẹ̑zdni konj, das Reitpferd, Mur., C., Levst. (Nauk); jezdna pošta, die Reitpost, Cig.; — 2) reitbar, Z.
oddájən, -jna, adj. 1) veräußerlich, Jan. (H.); — leichtverkäuflich: letos je vino oddajno, vzhŠt.; — 2) Abgabs-: oddȃjna pošta, die Abgabspost, Cig., Jan.; oddajni list, der Ablieferungsschein, DZ.; — oddajna pravica, das Verleihungsrecht, Cig.
písəmski, adj. Brief-; p. zavitek, der Briefumschlag, Jan.; pisemska pošta, die Briefpost, DZ.; — brieflich, Cig., Jan.; — Urkunden-, Cig., Jan.; pisemska shramba = arhiv, Cig.; pisemska zbirka, Urkundensammlung, pisemske knjige, Urkundenbücher, DZ.
pǫ̑šta, f. 1) die Post; pismo na pošto nesti, s pošte prinesti; na pošti pismo leži; s pošto se voziti; po pošti poslati, durch die Post schicken; vozna p., die Fahrpost, Cig.; pisemska p., die Briefpost, Cig.; ježna p., die Reitpost, Cig.; selska p., die Landpost, DZ.; peš pošta, die Fußbotenpost, V.-Cig.; posebna p., die Extrapost, Cig.; — tri pošte od tod, drei Posten von hier, Cig.; — 2) die Nachricht: pošto poslati; — pošte nositi, prenašati, Posten tragen, klatschen, Leute ausrichten.
poštnȋja, f. = poštni urad, pošta, Cig., Jan., DZ.
preję́mən, -mna, adj. 1) Übernahms-: preję̑mnọ osobje, DZ.; — Empfangs-: prejemni list, der Empfangsschein, Cig., Jan., nk.; — prejemna pošta, das Aufgabspostamt, Cig.; — 2) übernehmbar, Cig.
prẹkmọ̑rski, adj. überseeisch, Mur., Cig., Jan., nk.; prekmorska pošta, die Überlandspost, Cig.
prihȃjati, -am, vb. impf. ad priti; 1) herankommen, ankommen, kommen; gostje že prihajajo; pošta prihaja zvečer in odhaja v jutro; noč, zima prihaja; po sestro p., abholen zu kommen pflegen; odkod to prihaja? was ist die Ursache davon? na misel mi često prihaja, ich verfalle oft auf den Gedanken; — voda prihaja, das Wasser steigt, Cig.; — bei jemandem Unterstand haben: p. h komu, Svet. (Rok.) = za prihajača biti, jvzhŠt.; — 2) werden: če dalje lepši prihaja, Kr.-M.; moder p., Ravn.; težko mi prihaja, es wird mir übel, Cig., Jan.; = slabo mi prihaja, Z.; (prim. it. diventare, werden).
vózən, -zna, adj. 1) Wagen-; vozno kolo, vozna oprava; — 2) Fahr-, Fuhr-; vozna živina, das Zugvieh; Salomon je imel štirideset voznih konj, Dalm.; vozna cesta; vozna pošta, die Fahrpost, Cig.; vozno blago, das Frachtgut, Cig., Jan.; vozni list, der Frachtbrief, Cig., Jan., Levst. (Nauk); — vozno krdelo, die Traintruppe, DZkr.; — 3) fahrbar, schiffbar, V.-Cig., Jan.; cesta je vozna, DZ.