agresíja -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
apríl Frazemi s sestavino apríl:
posláti kóga po apríl(a)
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dláka Frazemi s sestavino dláka:
brez dláke na jezíku,
cépiti dláko,
dláko cépiti,
dláko cépiti,
iskáti dláko v jájcu,
ne iméti dláke na jezíku,
niti za míšjo dláko,
posláti kóga po žábje dláke,
za míšjo dláko
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
elektrónski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na elektrone ali elektroniko: elektronski curek;
elektronski mikroskop;
elektronski telegrafski sistem;
elektronski stroj za prevajanje;
elektronski volt elektronvolt
♦ elektr. elektronski računalnik; elektronska cev elektronka; elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; glasb. elektronska glasba glasba, katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah2. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo;
elektronski dokument / elektronski naslov naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega del je znak @// nanašajoč se na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronski mediji; elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja / elektronski forum spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; elektronska konferenca konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; elektronska redovalnica storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta; elektronska tajnica računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki; elektronska varuška priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor3. v zvezi elektronska pošta sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja: v informacijski dobi lahko na vsakem koraku uporabljamo internet in elektronsko pošto;
odgovoriti po elektronski pošti // kar se pošlje, prejme po tem sistemu: poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta vsiljena elektronska pošta, ki je poslana velikemu številu naslovnikov in ki jo sestavljajo predvsem reklamni oglasi4. v zvezi elektronska denarnica prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: študentje nekaterih univerz imajo dostop do elektronskih denarnic // kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: elektronske denarnice so predplačniške
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
é-póšta -e ž (ẹ̄-ọ̑) elektronska pošta: dostop do e-pošte;
pošiljanje po e-pošti // kar se pošlje, prejme po tem sistemu: nezaželena e-pošta; pošiljanje e-pošte; program za branje e-pošte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
fáksen -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na faks2: pošiljanje faksnih sporočil / faksni modem; faksna številka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Glagol »tekstati« na avtocestnih tablah
Kaj menite o rabi glagola tekstati v sporočilu Ne tekstam, ko vozim na informativnih tablah na avtocestah?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
infiltrácija -e ž (á) 1. knjiž. (prikrito) širjenje česa kam, kjer normalno ne obstaja; vtihotapljanje, vdiranje: infiltracija tujih idej in vplivov / infiltracija tujega kapitala
♦ voj. pošiljanje enot v sovražnikovo zaledje zaradi obveščanja in diverzantskih akcij2. med. prepajanje s tujimi snovmi, tekočinami, celicami: infiltracija tkiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
mail in mêjl -a [mêjl] m (ȇ) sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta: poslati vprašanja po mailu // kar se pošlje, prejme po tem sistemu: vsak dan ji pošlje en mail; v prid. rabi: mail strežnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
mailing -a [mêjling-] m (ȇ) načrtno pošiljanje obvestil po elektronski pošti izbranim naslovnikom: vse urejajo izključno prek mailinga;
v prid. rabi: mailing akcija;
mailing lista elektronski poštni seznam za hkratno pošiljanje sporočil večjemu številu naslovnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
módem -a m (ọ̑) elektronska naprava, ki omogoča prenos podatkov med računalniki po telefonskem omrežju: sistem ima že vgrajen modem;
brezžični, kabelski modem / faksni modem ki omogoča pošiljanje in sprejemanje elektronskih dokumentov v obliki faksov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
múltimédijski -a -o prid. (ȗ-ẹ́) 1. ki združuje, uporablja več izraznih sredstev, načinov, večmedijski: multimedijski umetnik;
multimedijska razstava 2. ki je v zvezi s prikazom vsebine s hkratnim predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka, zlasti prek računalnika, večpredstaven: multimedijska predstavitev;
predvajalnik multimedijskih vsebin;
pošiljanje multimedijskih sporočil / multimedijski center, prostor; multimedijska učilnica / multimedijska dejavnost; multimedijske storitve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
navzkrížen -žna -o prid. (ī) 1. položen v obliki križa: navzkrižna trama / navzkrižne naramnice / narediti navzkrižni črti / navzkrižno navijanje preje 2. ki poteka v različnih, križajočih se smereh: izogniti se navzkrižnim prevozom enakega blaga;
navzkrižna ventilacija / navzkrižna kontrola; navzkrižno zasliševanje / navzkrižno pošiljanje darov je bilo pri njih v navadi medsebojno// voj., v zvezi navzkrižni ogenj obstreljevanje istega cilja z več strani, zlasti iz zasede: začel se je navzkrižni ogenj / biti ubit v navzkrižnem ognju / priti v navzkrižni ogenj; pren., ekspr. pisatelj je bil vse življenje v navzkrižnem ognju kritike 3. nasprotujoč si, neskladen: navzkrižni interesi, ukazi;
navzkrižno mnenje;
navzkrižna vprašanja // star. različen, neenak: v letih sta si precej navzkrižna; navzkrižna starost
♦ bot. navzkrižni listi navzkriž stoječi pari listovnavzkrížno prisl.:
navzkrižno delovati, spraševati; navzkrižno postaviti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
osnôven-vna -opridevnikbistven, najpomembnejši
- kdo/kaj biti osnoven
- , kdo/kaj biti osnoven pri čem, kje
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Podatkovni predalZanima me, kateri slovenski termin bi lahko ustrezal češkemu terminu datová schránka . Termin označuje elektronsko storitev, ki se uporablja za elektronsko dostavo uradnih dokumentov poslovnim in fizičnim subjektom na Češkem. Ali bi temu terminu lahko ustrezal podatkovni nabiralnik ali elektronski nabiralnik upravnih dokumentov ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Pomen besede »faks«
Zanima me, kako je v slovenščini pravilno napisati (brez okrajšave ali z okrajšavo) napravo za kopiranje/pošiljanje dokumentov, ki jo ponavadi naslavljamo s fax ali faks: ali je to faksimile ali faks ali faks.? V angleščini nekako razlikujejo med facsimile (kopiran dokument) in fax ali fax machine. V tiskanem SSKJ je edini pomen za faks trenutno fakulteta. Na vaši spletni strani je oznaka Faks:, ki je verjetno ustrezna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
pósel -sla m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
pòslanje -a s poslanstvo: Jezusa poszlanye KAJ 1848, V; Czil poszlanya tvojga je bio KAJ 1848, 51; Hválimo Te za poſzlanye Jezusa BRM 1823, 323; Szvojim ſzvétoga Düha poszlányem BKM 1789, 35; z-szvétoga düha poszlanyem KAJ 1848, 2 2. pošiljanje, pošiljka: Stevan IV. ga opomené na k-szebi poszlanye vszega toga KOJ 1848, 39
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
pošíljanje -a s (í) glagolnik od pošiljati: pošiljanje denarja, pisem po pošti;
stroški za pošiljanje knjig / pošiljanje pomoči prizadetim krajem / pošiljanje delavcev na specializacijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
pošíljanje, n. das Schicken, das Versenden.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
pošíljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pošíljanje (í) komu/čemu kaj ~ staršem pisma; pošiljati koga/kaj publ. ~ na trg nove izdelke |dajati jih v prodajo|; poud. ~ koga k vragu |grobo ga zavračati|; pošiljati po koga/kaj ~ ~ zdravnika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
pravíca do petícije -e -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst,
dáti kómu po pŕstih,
dobíti jíh po pŕstih,
dobívati jíh po pŕstih,
dvígniti pŕst,
glédanje [kómu] pod pŕste,
glédanje [kómu] skozi pŕste,
glédati kómu na pŕste,
glédati kómu pod pŕste,
iméti dólge pŕste,
iméti kàj v málem pŕstu,
iméti kóga na vsák pŕst (po) desét,
iméti kóga na vsák pŕst (po) pét,
iméti [svôje] pŕste vmés,
iméti zelêne pŕste,
kazánje s pŕstom na kóga/kàj,
kŕcniti kóga po pŕstih,
niti s pŕstom ne mígniti,
oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj],
opêči si pŕste [pri čém, kjé],
ovíjati kóga okoli pŕsta,
ovíti kóga okoli pŕsta,
ovíti kóga okrog pŕsta,
poglédati kómu skozi pŕste,
preštéti kóga/kàj na pŕste,
preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke,
preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste rôke,
pŕst bôžji,
pŕsti srbíjo kóga,
s pŕstom kazáti na kóga,
s pŕstom kazáti za kóm,
s pŕstom pokazáti na kóga,
stegováti pŕste po čém,
stopíti kómu na pŕste,
še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj],
udáriti kóga po pŕstih,
udárjati kóga po pŕstih,
vrtéti kóga okoli pŕsta,
vrtéti kóga okrog pŕsta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Raba predlogov »v« in »na«: ob imenih držav
Zanima me, ali obstaja pravilo glede uporabe predloga za potovanje (nakazovanje denarja, pisanje pisem, pošiljanje paketov) v/na določene države.
Po občutku se mi zdi, da se v glavnem potuje v države (recimo v Španijo, v Nemčijo, ampak tudi na Nemško ...) in na otoške države (na Kubo, na Jamajko...), vendar mi moj občutek govori, da ni vedno tako (v veliko Britanijo, na Švedsko...)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
razpošiljálna mátičnica -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
razpošíljanje -a
s pošiljanje na več krajev, naslovov SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024
sékstanje samostalnik srednjega spolaelektronsko pošiljanje, prepošiljanje, prejemanje slik, sporočil z seksualno vsebino, navadno lastnih SINONIMI: seksting
ETIMOLOGIJA: ↑sekstati
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
séksting, sexting samostalnik moškega spolaelektronsko pošiljanje prepošiljanje, prejemanje slik, sporočil s seksualno vsebino, navadno lastnih SINONIMI: sekstanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. sexting, iz ↑sekstati
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
súbliminálen -lna -o prid. (ȗ-ȃ) prikrit: subliminalno oglaševanje;
pošiljanje subliminalnih sporočil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
tékstanje samostalnik srednjega spolapogovorno pisanje, pošiljanje SMS-ov, sporočil na družbenih omrežjih z mobilnim telefonom
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
teleméter -tra m (ẹ̄) fot. priprava za merjenje razdalje, oddaljenosti; daljinomer: izmeriti razdaljo s telemetrom;
kamera s telemetrom
♦ teh. naprava za pošiljanje podatkov o izmerjenih vrednostih na daljavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
telemetríja -e ž (ȋ) teh. pošiljanje podatkov s telemetrom: uporabiti telemetrijo;
radarska telemetrija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
transmíter -ja m (í) majhen oddajnik za pošiljanje podatkov: transmiter za merilnik motnosti // prenašalec, prenosnik: kemijski, živčni transmiterji; sistem transmiterjev v možganih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
vèčmédijski -a -o prid. (ȅ-ẹ́) 1. ki združuje, uporablja več izraznih sredstev, načinov: večmedijski projekt;
večmedijski umetnik;
večmedijska predstava, razstava 2. ki je v zvezi s prikazom vsebine s hkratnim predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka, zlasti prek računalnika; večpredstaven: večmedijske storitve;
večmedijska sporočila omogočajo pošiljanje zvokov, barvnih slik in spremnega teksta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
vídeodatotéka in vídeo datotéka -e ž (ȋ-ẹ̑) rač. datoteka, ki vsebuje videoposnetek: pretvoriti videodatoteko v drug format;
izmenjava, pošiljanje, predvajanje videodatotek;
format (zapisa), velikost videodatoteke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
vólna Frazemi s sestavino vólna:
posláti kóga po žábjo vólno,
pošíljati kóga po žábjo vólno,
prêsti žábjo vólno,
žábja vólna
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága,
báti se kóga/čésa kot vrág kríža,
báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
báti se kóga/čésa kot vrága,
báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága,
bíti od vrága,
da bi te (ga, vàs) vrág,
glédati kot vrág iz vŕča,
iméti denárja kot vrág tóče,
iméti vrága na glávi,
iméti vrága v sêbi,
íti k vrágu,
izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
izpúliti vrágu rép,
k vrágu s čím,
kàj je ísti vrág,
káj [za] vrága,
klicáti vrága,
kot bi vrág podíl kóga,
kot [sám] vrág,
kot stó vrágov,
kot tísoč vrágov,
kot [žívi] vrág,
nakopáti si [právega] vrága na glávo,
ne báti se ne smŕti ne vrága,
ne báti se žívega vrága,
ní vrág, [da],
od vrága,
pobráti se k vrágu,
posláti kóga/kàj k vrágu,
pošíljati koga/kaj k vrágu,
prijéti vrága za róge,
slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci,
spípati vrágu rép,
spustíti vrága iz lúknje,
trísto [kosmátih] vrágov,
vídeti vrága,
vrág je kjé,
vrág jémlje kóga/kàj,
vrág je vzél kàj,
vrág je vzél šálo,
vrág [naj] jáše kóga,
vrág [naj] pojáše kóga,
vrág ni takó čŕn kot,
vrág obséde kóga,
vrág pobêre kóga/kàj,
vrág pocítra kóga/kàj,
vrág prinêse kóga/kàj kám,
vrág s kóm,
vrága in pól,
za vrága [svétega],
zapisáti se vrágu,
žívi vrág
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
vunkajpošiljanje (vunkaj pošiljanje) sam. s ♦ P: 1 (TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.