beg -a (beg, bejg, beh) samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Benjaminov prid. Benjaminov: G. Bug je bil sapovedal Beniaminau tož. ed. m Rod pobiti (II, 370) → Benjamin

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

cegel -gla m opeka: zegli im. mn. ſo is ſtrehe leteli ǀ try zegle tož. mn. pod glavo mu deneio ǀ Spomnite na Iſraeliterje kaku oſmojeni ſo hodili, inu ſe potili, kadar ſo mogli zeigle tož. mn. shgati v' AEgypti ǀ vzherai my nej ſmo druſiga v'rokah imeli ſemuzh blatu, inu ſlamo, is katerimi ſmò mogli zegelle tož. mn. dellat ǀ ali ena teshka tozha inu cegle tož. mn., inu ukna pobiti ← srvnem. ziegel ← lat. tēgula ‛strešna opeka’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dolipobiti (doli pobiti) glag. dov. ♦ P: 6 (TT 1557, TPs 1566, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dolipobiti -bijem dovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dòli pobìti ~ -bíjem dov. pobiti, ubiti: je ſéſzt ſztou Filiſzteuſov doli pobio KM 1796, 46; [bi] doli pobio dvanájszet jezér Edomitánczov TA 1848, 47; ár ſzo doli pobiti vu püſcsávi KŠ 1771, 508
dòli pobìvši ~ -a ~ -e ko je pobil: i vcsino je zadomeſcsanyé doli pobivſi Egyptáncza KŠ 1771, 360
dòli pobìti ~ -a ~ -o pobit, potrt: Celô dolipobiti je grátao KAJ 1870, 41

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dòlisposèkati -sékam dov. pobiti, usmrtiti: je dáo Stiri Krále takáj doli ſzpoſzekati SŠ 1796, 63; szo prászko delajoucse kmete nekaj doliszposzekali KOJ 1848, 19

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kamenje -a s kamenje: kameine im. ed., inu lejſſ tulikajn vela, kakor je velal ob zhaſſu Numa Pompiliusa ǀ tu Camenje im. ed. je shelelu poſtela ratat ǀ kamen verhu kameina rod. ed. ne bo oſtalu ǀ nejſte is kameina rod. ed. ampak is meſsa ǀ is kamejna rod. ed., kateru raven S. Stephana ſe mala ǀ kakor de bi glavo imèli s'shelesa, parſi s'brona, noge s'kamènia rod. ed. ǀ je ſposnal mozh, inu nuz tiga Kamejnia rod. ed. ǀ tu kamenje tož. ed. odvalj, tiga mladenizha vun slejzhe ǀ Natu ſo ony kamejne tož. ed. pobirali ǀ tu kameine tož. ed. bo v' kruh preobernil ǀ ſi ſturila lahku tu teshku kamine tož. ed. ǀ ſo hoteli Nashiga Odreshenika s' kameinam or. ed. pobiti ǀ G. Bug je bil sapovedal s' kameinam or. ed. poſſuti, inu umorit Achana ǀ ſò njega s' kamejnam or. ed. poſsipali ǀ tiga druſiga ſo s' kamainam or. ed. pobyli ǀ ta mladi porod potouzhe s'Camejnam or. ed. ǀ Jeremia Preroka ſo bily s'kamejnam or. ed. poſsuli ǀ TaKushne Mojſeſs je sapovedal s'Kameniam or. ed. poſipat ǀ Stephan ſe pusti s'kamenjam or. ed. poſsuti ǀ je sagrejen s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom or. ed. teh S: Sacramentu ǀ ſò njega s'kamenjem or. ed. poſsipouali ǀ s'kamejniam or. ed. poſsuti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

klati1 nedov., F3, immolare, offrovati, k'offru klati, ṡaklati; mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu pobiti; porculator, kateri ſvinîe kole

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

misliti -im nedov. misliti: na letu ſe prebudim, ter sazhnem mislit nedol. ǀ ſmertna ura ſe perblishuie, sazhne miſlit nedol. koku bi mogal Nebeſsa vſhivat ǀ potle je bil sazhel misſlit nedol., de je shkoda tu ner lepshi shitu ſeshgati ǀ jeſt mislim 1. ed. koku ſe bo meni godilu ǀ Vſe karkuli jest miſlim 1. ed. ſturiti ǀ Jeſt mislem 1. ed., inu premishlujem ǀ Drugiga nemiſlim +1. ed. ǀ sakaj cilu na letu nemislim +1. ed. ǀ Iest nemiſlem +1. ed. vam s'kusi vuk teh Ajdouskih Piſsariu iskaſat ǀ Ti nuzh, inu dan mislish 2. ed., koku bi mogla olepotizhit tvoje ſmerdlivu truplu s' lepimi guanti ǀ Falish mozhnu, aku letu miſlish 2. ed. ǀ morebiti mishlish 2. ed. spet ponoviti ta, ali uni greh ǀ na drugu sdaj nemiſlish +2. ed., temuzh na pyanost, inu poshreshnost ǀ druſiga nemishlish +2. ed., ampak njega ogolufat, inu faratat ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish, iuu plazhat na tem ſvejtu ijh namislish +2. ed. ǀ Ta Firshtnia ſe prebudii, inu misli 3. ed. de ſo li ſajne ǀ vener ne miſlli 3. ed. taistih ſe rèshit s'Kusi pravo grevingo, inu poKuro ǀ na isvelizheine te vboge dushe obedn nemisli +3. ed. ǀ G. Bug drusiga nemiſli +3. ed. ampak naſs isvelizhat ǀ Kadar vidi de en drugi Mosh s'njegovo sheno govory, prezej sazhne ſodit, inu miſlit de nezh dobriga nemiſlita +2. dv. ǀ My mislimo 1. mn. de Angel je en lep, shlahten, zhiſt mladenizh ǀ sdaj li na isvelizhejne nashe dushe miſlimo 1. mn. ǀ nemislimo +1. mn. na te teleſſne, inu poſvetne rezhy ǀ kadar vy mislite 2. mn. is ledig v'ſakonski ſtan ſtopit ǀ kar sdaj miſlite 2. mn., inu shelite, tu bote tudi takrat gledali ǀ sdaj druſiga nemislite +2. mn., ampak na vashe garlu, inu trebuh ǀ mislio 3. mn. koku bi mogli ſvojga blishniga ogolufati ǀ v'Cerkvi kaj drugiga dellaio, ali miſlio 3. mn. ǀ na letu nemislio +3. mn., de bi ſe sgreuali, spokorili, inu pobulshali ǀ nemiſlio +3. mn. vezh na naſhe isvelizhejne ǀ nikar nemisli +vel. 2. ed. vezh na letu kar ſe je sgudilu ǀ hudizh pravi nemiſli +vel. 2. ed., na dusho, ampak na truplu ǀ Bug bode na vaſs mislil del. ed. m ǀ na to gnado je miſlil del. ed. m Paſchaſius ǀ ſim miſlu del. ed. m ijh pobiti ǀ de bi prèd taistim Boshjm oblizhom kej neſpodobniga, inu veliku vezh kej greshniga nemiſlil +del. ed. m ǀ kadar bi ti veroval de golufia, tatvina, oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre, bi nemiſlu +del. ed. m po nozhi, inu podnevi, kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ veſselil ſe ie Iacob, inu je mislilna del. ed. m+ une zhudne lujtre ǀ nei na druſiga mislila del. ed. ž, ampak na lushte, inu kratke zhaſſe tiga meſſa ǀ Morebiti de ſta mislila del. dv. m ǀ ne bomo vezh na grehe mislili del. mn. m ǀ tu bote tudi takrat gledali, miſlili del. mn. m, inu sheleli ǀ na letu nej ſo mislily del. mn. m ǀ karkuli bodò ſpumnili, ali miſslili del. mn. m ǀ kakor une nore Divize, katire nej ſo na to minuto mislile del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ofrovanje s, F5, capedo, -nis, ena ẛa offrovanîe poſſoda proſtrana; immolatio, offrovanîe teh ṡaklanih offrou; levites, diaconus, en ſluṡhabnik per offrovanîu. 1.Par:9; mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu, pobiti; mactatus, -us, klanîe, offrovanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

osẹ̑čək, -čka, m. der Prügel, C.; pobiti koga z osečki, Zv.; palica, oseček, kol pri nas poje, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pahniti dov., F16, contrudere, po syli pahniti; dejicere, doli vrezhi, pahniti; detrudere, doli pahniti, poriniti; ejicere, vun vrézhi, vun pahniti, odpahniti, odvrézhi; eliminare, pred vrata vunkai pahniti, zhes prag pahniti; explodere, iṡterliti, vun pahniti; extrudere, vun pahniti, ſpahniti; intrudere, notar pahniti, vgneſti, vriniti, vdrénîati; palangae, ty hlodi, ali valerji, na katerih te barke, ali ladje v'murje pahnejo, ali vunkai vleizhejo; praecipitare, doli pahniti ali poriniti, inu vreizhi, prekuzniti, ſuniti; prosternere, doli pobiti, vreizhi, pahniti; proturbare, s'ſylo vunkai vreizhi, od ſebe gnati, ali pahniti; rejicitur, ſe naṡai mèzhe, naṡai poriva, naṡai pahne; retrudere, naṡai pahniti, naṡai poriniti; supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlézhi od jeṡe, k'ferṡhmaiti vun pahniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

plòsk 2., plóska, m. 1) das Flache, die Fläche, Mur., Cig.; na p. zdelati, abplatten, Cig.; na p. pobiti žrebelj, den Nagelkopf flach schlagen, Gor.; desko na p. položiti, das Brett flach legen, Z.; s ploskom pasti, flach fallen, Z.; štorklja si dela gnezdo precej na plosk, Glas.; — der flache Theil des Hammers (die Bahn), Cig.; — die Bahn für den Laufkarren im Bergbau, Valj. (Rad); — 2) die Steinplatte, C.; — die flache Klinge (z. B. eines Degens), Cig.; — das Sägeblatt, C.; — 3) die Karausche (carassius vulgaris), Gaziče na Krki-Erj. (Torb.); — der Plattwurm (planaria lactea), Erj. (Z.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pobíjati, -am, vb. impf. ad pobiti; 1) nach einander niederhauen, todtschlagen; p. okuženo živino, pse; — zusammenschlagen: okna p., die Fenster einschlagen; — mit Worten bekämpfen, bestreiten, gegen etwas Einwendungen machen: p. kaj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; p. nauk, Cig.; — stechen (im Kartenspiel), Jan.; — entmuthigen, Cig., Jan.; — 2) anschlagen: p. si glavo, sich den Kopf aufschlagen, Cig.; — 3) p. se (po svetu), sich herumplagen, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pobit deležnik

PRIMERJAJ: pobiti, pobiti se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

pobit -a prid. pobit, ubit: reſniza je bandishana, ſramoshlivoſt je pobita im. ed. ž, vera je bolna ǀ vojska je bila pobyta im. ed. ž ǀ vſe skuſi je mislil na ſvoje sholnerie, ter ſe je bal de bi nebili pobiti im. mn. m ǀ vekshi tal teh sholnerjou bó pobitih rod. mn. ǀ duaiſſeti taushent ludy je bilu ſa tiga volo pobitih rod. mn., inu mertvih oſtalu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pobíti, -bȋjem, vb. pf. 1) zusammenschlagen, zusammenhauen; toča je pri nas vse pobila; okna komu p.; — niederhauen, todtschlagen; okuženo živino p.; vse sovražnike p.; — ceno p., den Preis herabsetzen, Cig. (T.); p. vrednost denarja (devalvieren), Cig. (T.); — p. dolg, eine Schuld abstoßen, Cig.; — refutieren, widerlegen: p. kaj, C., Z.; abtrumpfen: p. koga, Cig.; dokaz p., einen Beweis entkräften, Cig., Jan.; — p. s karto, abstechen, Cig.; — entmuthigen, entherzigen; ta nesreča ga je zelo pobila; pobit, niedergeschlagen, traurig; — 2) anschlagen, aufschlagen; pobito sadje, angeschlagenes Obst, Cig.; ves pobit je (voll Contusionen); p. si glavo; pobiti se, sich an-, aufschlagen; pala je in se nekoliko pobila; — 3) p. se, sich schlagen, die Schlacht liefern, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pobíti, pobǫ́dem, vb. pf. eine Zeit lang verweilen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pobìti -bìjem dov. pobiti, potolči: Jezero ji pobiti znás BKM 1789, 339; Jezeroih pobies SM 1747, 85; Kak grom, ſzrczé mi pobije KŠ 1754, 255; Angyel Prvorodne ne pobije BKM 1789, 95; Dabi naſſo gizdoſzt ſztejm tálom pobio KŠ 1754, 107; ka je vſze nyegovo králeſztvo pobio KŠ 1754, 111; Vrága je pobil BKM 1789, 103; i tak je pobio nepriátela KM 1796, 16; Ki je kacso pobio SŠ 1796, 13; Gda je nyi 'zivino pobio z tocsóv TA 1848, 64; ka jih je bejszna tocsa pobila KOJ 1845, 10
pobìti se -bìjem se bojevati se: Vrag ali doſzta krát me ſche potreti, i pobiti ſe zmenom SM 1747, 68
pobíeni -a -o pobit: Ki da bi poulek zapouvedi vu szvojem csaszi vküpszprisli, tork bi bio pobien KOJ 1848, 74
pobíti -a -o pobit, potolčen: potrto ſzrczé i pobito ti, oh Bo'ze, ne zavr'zes KŠ 1754, 148; gláva naſſega Goſzpodna Jezuſſa ſz-trsztjom pobitta KM 1783, 64

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pobiti [pobíti pobȋjem] dovršni glagol

ubiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pobiti dov., F7, conficere inimicum, ẛavrashnika vbyti, pobyti; contrucidare, pobyti, poſékati, poréẛati, na koſſe reſékati; degrandinare, s'tozho pobiti; internecare, vse pobiti, inu pomoriti; mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu pobiti; profligare, ṡapoditi, eniga poditi, pregnati, reṡbiti, pobiti; prosternare, doli pobiti, vreizhi, pahniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pobiti -bijem dov. 1. pobiti, ubiti, pomoriti: vſe kar je shiviga bo sapovedal pobiti nedol., inu konzhati ǀ po nedolshnem je bil puſtil pobyti nedol. Gabaoniterje ǀ poshle tozho, katera vſe nijve, inu vinograde pobije 3. ed. ǀ tozha vaſhe vinograde vam pobye 3. ed. ǀ Pride tozha pobiie 3. ed. vashe vinograde ǀ sdaj tozha pobje 3. ed., sdaj slana pomorj ǀ Bug pogleda s'kusi ta gorezhi staber na Faraona, inu njegovo vojsko, ter vſe pobjè 3. ed. ǀ tozha velika ſe dol reſsuje po cellom AEgypti, inu vſe glatku bobye 3. ed. ǀ aku tozha tebi venegrade bobije 3. ed. ǀ zhes ſaurashnike udario, yh premagaio, inu pobieio 3. mn. ǀ eno nuzh nanaglom s' oroshje popadeio, vahte pobijejo 3. mn. ǀ s'eno krono, s'eno beſsedo ſe sbyeio, inu pobyeio 3. mn. ǀ nashi tvoje premagaio, inu pobiò 3. mn. ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil pobj vel. 2. ed., inu konzhai ǀ eden je ſvoje ſaurashnike pobil del. ed. m, inu pomuril ǀ Kamenita tozha ſe bo s'Nebeſs reſsula inu vſe pobila del. ed. ž ǀ dokler ſta bila Gedeonave bratje pobyla del. dv. m ǀ taisti ſloni ſo pobili del. mn. m njega lastne sholnerje ǀ Filiſtery ſò bily njegovo vojsko pobily del. mn. m ǀ de bi prishli, inu vſe reſneſli, bobyli del. mn. m, inu Konzhali ǀ eniga ſo vbyli, tiga druſiga ſo s' kamainam pobyli del. mn. m ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo zhes Sisara vojskovati: Polè njegovo vojsko prezej ſo bile pregnale, inu pobile del. mn. ž 2. pobiti, razbiti: bi mogal en potreſs priti … ali ena teshka tozha inu cegle, inu ukna pobiti nedol. ǀ vſe pò hishi reſneſti, inu pobiti nedol. ǀ on nenehà, dokler vſe ſobe njemu nepobie +3. ed. pobiti se raniti se: vprasha liſizo … aku ſe je pobila del. ed. ž O zapisih z b- glej → bobič.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pobiti glag. dov. ♦ P: 20 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TPs 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595); (pobiti/po biti) glag. dov. ♦ P: 1 (DB 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

po biti gl. pobiti ♦ P: 1 (DB 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pobívati, -am, vb. impf. ad pobiti (bodem); weilen: p. po svetu, elend leben, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

poditi nedov., F4, insequens, kateri pody, ali ṡa enim hity, inu tezhe; insequi, poditi, naprei gnati, tirati, ṡa enim tezhi, hiteiti; persequi, ṡa enim hitéti, poditi, tirati, preganîati; profligare, ṡapoditi, eniga poditi, pregnati, reṡbiti, pobiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pomóči tudi pomòčti -mòrem dov. pomagati: on me vſzigdar pomocsi mori znevol SM 1747, 70; K-tomi 'selejm jaſz pomocſi KM 1783, 263; Ár li ſzám ti pomocsi Mores v-potreboucſi BKM 1789, 308; On vám scsé pomocſi BKM 1789, 308; On vſzigdár lejhko more Pomocſti znevoul mene BKM 1789, 240; Ár mi hocse Kriſztus ſzvom mocsjom pomocsi SŠ 1796, 79; Setüj náſz Goſzpon pomocsti SŠ 1796, 43; I csi ga Bôg pomocsti zná KAJ 1870, 9; Hezilo miszlo szi je, kak bi nyim mogao pomocsti KOJ 1914, 100; Csi ne pomore vſzáki hip SM 1747, 73; Znevoul vász pomore BKM 1789, 11; Basta Gyüri pomore Székely Mój'sesa vojszko pobiti KOJ 1848, 86; Csi nyemi nyegov kvár i skodo pomoremo kraj odvrnouti KŠ 1754, 51; na ſtero pomozi vſzákoga vernoga kerſchenik TF 1715, 48; pomozi me vpotreibi SM 1747, 65; Ah, pomozi me, moj Boug KŠ 1754, 265; poſzlüjhni i pomozi náſz KŠ 1771, 823; Na tou lübav me pomozi KM 1783, 263; Vu mojoj nevouli pomozi ti mené BKM 1789, 312; Pomozi mi, drági moj boter KM 1790, 46; Z-glaſznom ricsjom me pomozi SŠ 1796, 162; Pomozi vam Boug SIZ 1807, 40; Neiga na ſveiti preſz tébe, kibi pomogel mene SM 1747, 65; i vu dnévi zvelicsanya ſzam te pomogao KŠ 1771, 538; Kaj ſzi ti náſz vto nouvo leto prejk pomogo BKM 1789, 51; I pomogla je zemla toj 'zeni KŠ 1771, 788
pomòčti se -mòrem se opomoči si: Od Bôga ſze pomores BRM 1823, 30; nego ſze bole vu tvojoj miloſcsi pomoremo KŠ 1771, 847; hitro ſze je na ſzvoj laſztiven krüh pomogao KM 1790, 58

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pomoriti dov., F2, interimere, pomoriti, vbiti; internecare, vse pobiti, inu pomoriti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

potrnáti, -ȃm, vb. pf. = pobiti, polomiti, zusammenhauen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — koren: ter-; prim. treti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

potúčti -tučém dov. potolči, pobiti: Aetius ga tak potúka KOJ 1848, 4; náj prvo je 'snyimi Berengára Krála potuko KOJ 1848, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pregnati dov., F15, antidotum, arznia ẛa ſtrup pregnati; antiperistasis, kadar mraṡ vrozhino preẛhene, ali vrozhina mraṡ; cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe ne puſty pregnati; dentium dolores colluere, boléẛni teh ẛoby s'pranîam pregnati; duram famem depellere, tó teṡhko lakoto pregnati, ſe naſititi; emaculare, madeshe pregnati; exterminare, ṡatreti, konzhati, iṡriniti, pregnati, vunſtrébiti; medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima ſtrúp pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka vdari; peragitare, premetati, pregnati, preſjati, premajati; profligare, ṡapoditi, eniga poditi, pregnati, reṡbiti, pobiti; profligator, ṡadejaviz, kateri je tú ſvoje s'poṡhréſhnoſtjo pregnal; proscribere, eno reizh prepovédati, pregnati; proscripturire, premiſhlovati, inu miſliti, eniga pregnati; repellere vim, -vi, ſylo s'ſylo pregnati; transigere, opraviti, odgnati, zhes pregnati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

preobládati -am dov. premagati: Gyözni; preobládati, premocsti, zadoleti KOJ 1833, 158; Dönok nyé nepreobláda BRM 1823, 135; Atila ide nad czarigrádszkoga Czaszara, preobláda ga KOJ 1848, 3; Károl je Trentsinszkoga Mátaja preobládao KOJ 1848, 44; Zdaj szo nasi Szlovenje szküsávanya odicseno preobládali KOJ 1914, 117; pren. mojo kerkocso ſzmertna bolezen ne preobláda SM 1747, 58
preobládani -a -o premagan: klánye sze zacsne tak po vroucsem, da szo csehovje pobiti, preobládani KOJ 1848, 91

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

püščáva -e ž puščava, pustinja: Pusztaság; püscsáva, püsztina KOJ 1833, 169; Teda je Jezus odneſeni vu püſcsávo od Dühá KŠ 1771, 10; ár ſzo doli pobiti vu püſcsávi KŠ 1771, 508

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

raznesti -nesem dov. 1. razmetati, raztrositi: vſe pò hishi reſneſti nedol., inu pobiti ǀ celli puſt je vshemah hodel, inu noril, de vſe je hotel resneſti nedol., inu reſtargat ǀ ſe najdeio niketeri taku hudobni, de s' enu nezh bodo sazheli ſe tagotit, ſerditi … okuli ſebe tepſt, inu vſe pò hishi resneſt nedol. ǀ de bi prishli, inu vſe reſneſli del. mn. m, bobyli, inu Konzhali 2. raznesti: pride en vejter, resneſe 3. ed. ta pepeu ǀ taiſte je bil v' lufft vergel, de veiter yh je bil resneſil del. ed. m 3. razgnati (?): ta nar puſledna njega beſseda je bila, hudizh mene reſneſi vel. 2./3 ed. ǀ hudizh me vſemi, sludi me resneſi vel. 2./3 ed. ǀ pridite vſij hudizhij inu resneſiteme vel. 2. mn.+ ǀ De me ſludi vſel, de bi me hudizh resneſil del. ed. m ǀ De bi ga sludi obſedel, inu reſniſil del. ed. m ǀ de bi vſij hudizhij is' pakla prishli, inu tebe reſneſli del. mn. m, kakor malen moko ǀ je sapovedal vodam de ſo yh potopile; Angelzom de ſo yh pobili; hudizhom de ſo ijh resnesli del. mn. m 4. oklevetati: Bo ena shena brumna, pametna, dobra Gospodinia, s' obenim ſe veliku nepogouaria, kar jo resneſſeio 3. mn. de ſe veliku shtima, inu od ſebe dershi ǀ ſo neshli, de Suſanna je bila nedolshna, leta dua pak katera ſta letu resnesla del. dv. m, ſta bila shelma sapopadena

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

rod -a m rod: Vy ſte ta isvoleni Rod im. ed., tu Krajleusku Farſtvu ǀ na ſtebrah pak ſo ſtali Ceſſary tega zhaſtiga Roda rod. ed. ǀ shelj de bi leta skuſi vuzhenuſt zhaſt ſvojga rodà rod. ed. ratal ǀ Angeli ſo shirmali, branili, inu pomagali timu shlahtnimu Rodu daj. ed. ǀ Rimsku krajlevuſtvu je tebi danu, ter per tvojmu Rodu daj. ed. bò oſtalu ǀ G. Bug je bil sapovedal Beniaminau Rod tož. ed. pobiti ǀ Sakaj meinite, de Adam je bil is Paradisha pahnen, inu ſam ſebe s' ſvoim rodam or. ed. v' takorshne reve perpravil ǀ Dua Rodà im. dv., Gad, inu ruben gredò K'Mojſeſſu, ter ga taku proſſio ǀ je reſtalal na shterynaiſt Rodou rod. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Senaherib -a m osebno lastno ime Sanherib: kadar ga je bil Senacherib im. ed. Krajl s' eno ſilnu veliko vojsko oblegil ǀ ſenacherib im. ed., inu njegovi sholnery ſo Boga shentovali ǀ ob zhaſsu krajla Ezechia, kadar krajl ſeñacherib im. ed. is suojo ſilnu veliko, inu mozhno vojsko je bil taistu oblegal ǀ ta paklenshi ſennacherib im. ed. nej mogal s'eno minuto pod ſvojo oblaſt perpravit ǀ je bil eniga Angela is nebeſſ poslal to ſilnu veliko, inu ſtrashno vojsko Krajla Senacheriba rod. ed. pobiti ǀ Poshle zhes krajla Senacheriba tož. ed. eniga Angela ǀ 185. taushent sholneriou kraila Sennacheriba tož. ed. eno nuzh ſte bilij pobili ǀ kaj menite de je bil urshoh de G. Bug je bil poſlal eniga Angela zhes krajla ſenacheriba tož. ed. Sanheríb, lat. V Sennacherib, akad. Sīn-ahhē-erība, asirski kralj (704–681 pr. Kr.) (SP 2 Kr 18,13)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

skamenüvàti -ǜjem dov. kamenjati, pobiti s kamenjem: ſzlüge nyegove niſteroga ſzo pa ſzkamenüvali KŠ 1771, 70

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

spomorìti -ím dov. pomoriti, pobiti: Herodes ſzpomouro je vſzo deczo KŠ 1771, 8; je Angyeo ſzpomouro je vſzo prvo-rodjeno Egyiptánczov deczo KM 1796, 34; ka ſzte ſzinovje oni, ki ſzo ſzpomourili proroke KŠ 1771, 78; nyihove domácse szo nyihovi szrdniczke nekaj szpomourili KOJ 1848, 7
spomòrjeni -a -o pomorjen, ubit: ki szo nej szpomorjeni, tiszti szo ali vtopleni KOJ 1848, 9; jih je 6 jezér na meszti szpomorjenih osztalo KOJ 1848, 104

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

težak -žka prid. 1. težek (po teži): kakor en teshak kamen im. ed. m mojo volo s'greham tlazhi ǀ ta teshki im. ed. m dol. kamen te hude navade yh tlazhi ǀ obeniga teshkiga rod. ed. s della nimaio ǀ Sisyphus pak more en velik teshak tož. ed. m kamen na en visok hrib neſti ǀ ta teshki tož. ed. m dol. krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi ǀ raijshi hozhe ta theshki tož. ed. m dol. jarm hudizhau na vratu noſsit ǀ on premishluje to veliko, inu teshko tož. ed. ž butaro ǀ sapovej Vida, Modeſta, inu Creſcentio na tla pervesat, inu enu ſilnu teshku tož. ed. s ſpizheſtu sheleſu na nyh trupla poſtavit ǀ ſi ſturila lahku tu teshku tož. ed. s kamine ǀ s'njegovo teshko or. ed. ž roko ga vudari ǀ s'enem teshkem or. ed. s kladvam ga satauzhejo ǀ temu ſvejtu terdi shtriki, inu teshke im. mn. ž ketne naprej prideio ǀ ſi noſſil te velike, teshke tož. mn. ž/s shelesna urata tigá meſta Gaza 2. težek, težaven: ſlasti en terd, inu teshak im. ed. m ſtan je ſakon ǀ de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak im. ed. m, je vener lagak ǀ k'shlushbi eniga Gospuda obena rezh nej teshka im. ed. ž ǀ Sara taku dobra, inu pohleuna shena je bila Abrahamu taku teshka im. ed. ž, inu nedaleshna ǀ Theska im. ed. ž guishnu terbei de ie bila ta sapuvid tem starishom ǀ tu teshku im. ed. s lahku, tu grenku slatku, tu shalostnu veſselu naprej pride ǀ te nar manshi teshke rod. ed. ž rezhij G: Bogu k'zhasti n'hozhe prenesti ǀ G. Bug bi ne bil shene h' teshkimu daj. ed. m, inu nevarnimu porodu obſodil ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki tož. ed. m dol. ſtan ſe podate ǀ v' enem lejti ſe je bil navuzhil ta teski tož. ed. m dol. Perſianski jeſik ǀ jeſtimam eno teshko tož. ed. ž praudo ǀ cell dan imaio teshku tož. ed. s dellu ǀ de bi imeli poterpleine v' ſvojm teshkim mest. ed. m ſtanu imeti ǀ S. Mechtildis enkrat v' veliki, inu teshki mest. ed. ž bolesni je leshala ǀ po tvojm teshkim mest. ed. s dellu bosh ta vezhni pozhitik doſegil ǀ Sapuvidi pak Boshje nej ſo theske im. mn. ž ǀ ſerza teh kupzou vſe skuſi bodeio, inu griseio kazhe teh teshkih rod. mn., inu skerbnih miſly ǀ teshke tož. mn. ž raishe sa nyh volo imeli ǀ v'teshke tož. mn. ž nevarnoſti ſe poſtavio ǀ sapuvidi pak tiga greshniga ſveta, inu hudizha ſo silnu theshke im. mn. ž ǀ S' velikem veſſeljam, inu poterpeshlivoſtio je ſvoje teshke tož. mn. ž/s della dopernashal ǀ ty, kateri njeh della teshka tož. mn. s, inu njeh terplejne Bogu neoffraio ǀ Bug vam nesapovej taku theshka tož. mn. s della 3. hud: Is tiga ſe lahku doli vsame, Koku velik, inu teshak im. ed. m greh je pohujshaine dati ǀ Teshka im. ed. ž, inu nevarna bolesan je ta ǀ bi mogal en potreſs priti, inu taiſtiga podrejti, ali en mozhan vejter inu taiſtiga reskriti, ali ena teshka im. ed. ž tozha inu cegle, inu ukna pobiti ǀ sa volo teshke rod. ed. ž bolesni nej mogla k' Juternzam uſtati ǀ pade v'eno teshko tož. ed. ž, negnusno boleſan ǀ ò Moj Bug! ti nas s' leto teshko or. ed. ž shibo gaishlash ǀ pred to teshko or. ed. ž shtrajfingo Boshjo ſe reshio ǀ s'teshko or. ed. ž roko te neporkne greshnike sazhne tepsti, inu gajshlat ǀ Nashe pregrehe ſo vſhe taku teshke im. mn. ž ratale ǀ G. Bug tulikain teshkih rod. mn., inu ſtrashnih shtrajfinh je bil poſlal zhes Pharaona, inu Egypt ǀ sdaj v'teh teshkeg rod. mn. boleſnah ſe najdesh ǀ naſhe truplu je podvershenu tem bolesnom, Kakor rekozh, tej merselzi, vurozhini, vodenizi, inu drugim teskim daj. mn. bolesnom ǀ velike, inu teshke tož. mn. ž bolesni poterpeshlivu je prestal ǀ kadar v' teshkih mest. mn. inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ kadar v'teshkijh mest. mn. boleſnah ſe najdesh ǀ vſe glide je niemu s'ſtrupam napolnila, inu s'teshkimi or. mn. bolesnimi napolnila 4. težaven, počasen: ſmò prepoſti, teshke rod. ed. ž ſaſtopnoſti, inu neumni 5. betežen, bolan: Ta shlahtna tiza phenix imenovana, kadar sazhne ſtara, inu teshka im. ed. ž prihajat ǀ Ta Medvèd, kakor samerka de glava teshka im. ed. ž, inu bolna mu rata sa volo te hude krijvi 6. noseč: nej dolgu ſtalu, de noshezha rata, ty drugi samerkajo, inu ſe y shpotaio, kateriga shpota nei mogla preneſti, videozh de obeden jo nej vezh shtimal, ſe pobere taku teshka im. ed. ž na ſvoj dum primer.> ſakonski ſtan je veliku teshei im. ed. m kakor ledig ǀ she veliku teshej im. ed. ž njegova butara bo ratala ǀ koku tedaj veliku teskejshi im. ed. ž je ſa ta pervikrat Abrahamu, inu njegovem ludem naprei prishla ǀ menite da nej na semli teskejshiga rod. ed. m ſtanu kakor je vaſh ǀ katerem ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati hudizhave pak de ſi glih ſo teshej im. mn. ž, stonovitnu ijh darshè presež.> ſtan te Vishishih je ta ner teshishi im. ed. m, inu nevarnishi ǀ shentovajne, inu shpotdellaine tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei im. ed. m greh ǀ k'dopadeniu timu zhloveku te nar teshkeshi tož. mn. ž rezhij ſe doperneſsò

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

toča ž, F6, adagia sunt: Po tozhi ẛgony; degrandinare, s'tozho pobiti; degrandinat, tozha mozhnu grè; grandinat, tozha grè; grando, -nis, tozha; imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ubiti dov., F16, abnecare, vbyti, okuli parneſti, vmoriti; canicida, kateri pſa vbye, paſji rabeln; conficere inimicum, ẛavrashnika vbyti, pobyti; fratricida, kateri brate vbye; interficere, vbyti, v'moriti; interimere, pomoriti, vbiti; mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu, pobiti; matricida, kateri mater vbye; necare, vmoriti, ṡaklati, vbiti; necem affere, vbyti; occidere, vbiti, vmoriti; patricida, kateri ozheta vbye; perimere, vbyti, vmoriti; sororicida, kateri ſvojo ſeſtro vbye; trucidare, vbyti, moriti; tyrannicida, -ae, kateri eniga takeſhniga neuſmileniga ſylnika vbye

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zaklati dov., F7, immolare, offrovati, k'offru klati, ṡaklati; jugulare, ṡaklati; jugulum dare, vrat podati, ſe puſtiti ṡaklati; mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu, pobiti; necare, vmoriti, ṡaklati, vbiti; offocare, ṡadaviti, ṡaklati, ṡaduſhiti; victimare, ṡaklati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zapoditi dov., F4, fugare, v'beig ṡapoditi; fugare, odpoditi, ṡapoditi, ſpoditi, reſpoditi; profligare, ṡapoditi, eniga poditi, pregnati, reṡbiti, pobiti; repellere, odpahniti, odgnati, naṡai ṡapoditi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.