beg -a (beg, bejg, beh) samostalnik moškega spola
1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: beg
1.1 rešitev iz neugodnih razmer; SODOBNA USTREZNICA: pobeg
FREKVENCA: 48 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Benjaminov prid. Benjaminov: G. Bug je bil sapovedal Beniaminau tož. ed. m Rod pobiti (II, 370) → Benjamin

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

bíti2 bȋjem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti] FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

cegel -gla m opeka: zegli im. mn. ſo is ſtrehe leteli ǀ try zegle tož. mn. pod glavo mu deneio ǀ Spomnite na Iſraeliterje kaku oſmojeni ſo hodili, inu ſe potili, kadar ſo mogli zeigle tož. mn. shgati v' AEgypti ǀ vzherai my nej ſmo druſiga v'rokah imeli ſemuzh blatu, inu ſlamo, is katerimi ſmò mogli zegelle tož. mn. dellat ǀ ali ena teshka tozha inu cegle tož. mn., inu ukna pobiti ← srvnem. ziegel ← lat. tēgula ‛strešna opeka’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

deprimírati -am dov. in nedov. (ȋ)
duševno potreti, pobiti: drama je gledalce deprimirala; pisateljev pesimizem zelo deprimira

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

deprimírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deprimíranje (ȋ) (duševno) potreti, pobiti: koga Film je gledalce deprimiral

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

dolipobiti (doli pobiti) glag. dov. ♦ P: 6 (TT 1557, TPs 1566, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

dolipobiti -bijem dovršni glagol
1. kdo/kaj; kogatož., (s čim) s silo spraviti koga iz pokončnega položaja; SODOBNA USTREZNICA: pobiti, potolči
1.1 kdo; kogatož. z udarcem/udarci, silo koga ubiti; SODOBNA USTREZNICA: pobiti
FREKVENCA: 23 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

dòli pobìti ~ -bíjem dov. pobiti, ubiti: je ſéſzt ſztou Filiſzteuſov doli pobio KM 1796, 46; [bi] doli pobio dvanájszet jezér Edomitánczov TA 1848, 47; ár ſzo doli pobiti vu püſcsávi KŠ 1771, 508
dòli pobìvši ~ -a ~ -e ko je pobil: i vcsino je zadomeſcsanyé doli pobivſi Egyptáncza KŠ 1771, 360
dòli pobìti ~ -a ~ -o pobit, potrt: Celô dolipobiti je grátao KAJ 1870, 41

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

dòlisposèkati -sékam dov. pobiti, usmrtiti: je dáo Stiri Krále takáj doli ſzpoſzekati SŠ 1796, 63; szo prászko delajoucse kmete nekaj doliszposzekali KOJ 1848, 19

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

dotôlči -tôlčem [dotou̯či] dov., dotôlci dotôlcite in dotolcíte; dotôlkel dotôlkla (ó)
potolči, pobiti do konca: s palico je dotolkel žival / podjetje poskuša dotolči konkurenco

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

kamenje -a s kamenje: kameine im. ed., inu lejſſ tulikajn vela, kakor je velal ob zhaſſu Numa Pompiliusa ǀ tu Camenje im. ed. je shelelu poſtela ratat ǀ kamen verhu kameina rod. ed. ne bo oſtalu ǀ nejſte is kameina rod. ed. ampak is meſsa ǀ is kamejna rod. ed., kateru raven S. Stephana ſe mala ǀ kakor de bi glavo imèli s'shelesa, parſi s'brona, noge s'kamènia rod. ed. ǀ je ſposnal mozh, inu nuz tiga Kamejnia rod. ed. ǀ tu kamenje tož. ed. odvalj, tiga mladenizha vun slejzhe ǀ Natu ſo ony kamejne tož. ed. pobirali ǀ tu kameine tož. ed. bo v' kruh preobernil ǀ ſi ſturila lahku tu teshku kamine tož. ed. ǀ ſo hoteli Nashiga Odreshenika s' kameinam or. ed. pobiti ǀ G. Bug je bil sapovedal s' kameinam or. ed. poſſuti, inu umorit Achana ǀ ſò njega s' kamejnam or. ed. poſsipali ǀ tiga druſiga ſo s' kamainam or. ed. pobyli ǀ ta mladi porod potouzhe s'Camejnam or. ed. ǀ Jeremia Preroka ſo bily s'kamejnam or. ed. poſsuli ǀ TaKushne Mojſeſs je sapovedal s'Kameniam or. ed. poſipat ǀ Stephan ſe pusti s'kamenjam or. ed. poſsuti ǀ je sagrejen s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom or. ed. teh S: Sacramentu ǀ ſò njega s'kamenjem or. ed. poſsipouali ǀ s'kamejniam or. ed. poſsuti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

klati1 nedov., F3, immolare, offrovati, k'offru klati, ṡaklati; mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu pobiti; porculator, kateri ſvinîe kole

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

komólec Frazemi s sestavino komólec:
do komólcev krváv, do komólcev krvávih rók, iméti do komólcev krváve rôke, pomágati si s komólci, uporábiti komólce, uporábljati komólce

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

masakrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; masakríranje (ȋ) pomoriti, pobiti: koga ~ vojne ujetnike

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

mesníca -e ž (í)
prostor, v katerem se meso seka in prodaja: v naši ulici so odprli novo mesnico; iti v mesnico / zaposlen je v mesnici
// star. klavnica: pobiti živino v mesnici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

misliti -im nedov. misliti: na letu ſe prebudim, ter sazhnem mislit nedol. ǀ ſmertna ura ſe perblishuie, sazhne miſlit nedol. koku bi mogal Nebeſsa vſhivat ǀ potle je bil sazhel misſlit nedol., de je shkoda tu ner lepshi shitu ſeshgati ǀ jeſt mislim 1. ed. koku ſe bo meni godilu ǀ Vſe karkuli jest miſlim 1. ed. ſturiti ǀ Jeſt mislem 1. ed., inu premishlujem ǀ Drugiga nemiſlim +1. ed. ǀ sakaj cilu na letu nemislim +1. ed. ǀ Iest nemiſlem +1. ed. vam s'kusi vuk teh Ajdouskih Piſsariu iskaſat ǀ Ti nuzh, inu dan mislish 2. ed., koku bi mogla olepotizhit tvoje ſmerdlivu truplu s' lepimi guanti ǀ Falish mozhnu, aku letu miſlish 2. ed. ǀ morebiti mishlish 2. ed. spet ponoviti ta, ali uni greh ǀ na drugu sdaj nemiſlish +2. ed., temuzh na pyanost, inu poshreshnost ǀ druſiga nemishlish +2. ed., ampak njega ogolufat, inu faratat ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish, iuu plazhat na tem ſvejtu ijh namislish +2. ed. ǀ Ta Firshtnia ſe prebudii, inu misli 3. ed. de ſo li ſajne ǀ vener ne miſlli 3. ed. taistih ſe rèshit s'Kusi pravo grevingo, inu poKuro ǀ na isvelizheine te vboge dushe obedn nemisli +3. ed. ǀ G. Bug drusiga nemiſli +3. ed. ampak naſs isvelizhat ǀ Kadar vidi de en drugi Mosh s'njegovo sheno govory, prezej sazhne ſodit, inu miſlit de nezh dobriga nemiſlita +2. dv. ǀ My mislimo 1. mn. de Angel je en lep, shlahten, zhiſt mladenizh ǀ sdaj li na isvelizhejne nashe dushe miſlimo 1. mn. ǀ nemislimo +1. mn. na te teleſſne, inu poſvetne rezhy ǀ kadar vy mislite 2. mn. is ledig v'ſakonski ſtan ſtopit ǀ kar sdaj miſlite 2. mn., inu shelite, tu bote tudi takrat gledali ǀ sdaj druſiga nemislite +2. mn., ampak na vashe garlu, inu trebuh ǀ mislio 3. mn. koku bi mogli ſvojga blishniga ogolufati ǀ v'Cerkvi kaj drugiga dellaio, ali miſlio 3. mn. ǀ na letu nemislio +3. mn., de bi ſe sgreuali, spokorili, inu pobulshali ǀ nemiſlio +3. mn. vezh na naſhe isvelizhejne ǀ nikar nemisli +vel. 2. ed. vezh na letu kar ſe je sgudilu ǀ hudizh pravi nemiſli +vel. 2. ed., na dusho, ampak na truplu ǀ Bug bode na vaſs mislil del. ed. m ǀ na to gnado je miſlil del. ed. m Paſchaſius ǀ ſim miſlu del. ed. m ijh pobiti ǀ de bi prèd taistim Boshjm oblizhom kej neſpodobniga, inu veliku vezh kej greshniga nemiſlil +del. ed. m ǀ kadar bi ti veroval de golufia, tatvina, oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre, bi nemiſlu +del. ed. m po nozhi, inu podnevi, kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ veſselil ſe ie Iacob, inu je mislilna del. ed. m+ une zhudne lujtre ǀ nei na druſiga mislila del. ed. ž, ampak na lushte, inu kratke zhaſſe tiga meſſa ǀ Morebiti de ſta mislila del. dv. m ǀ ne bomo vezh na grehe mislili del. mn. m ǀ tu bote tudi takrat gledali, miſlili del. mn. m, inu sheleli ǀ na letu nej ſo mislily del. mn. m ǀ karkuli bodò ſpumnili, ali miſslili del. mn. m ǀ kakor une nore Divize, katire nej ſo na to minuto mislile del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

mŕtvi Frazemi s sestavino mŕtvi:
boríti se na žíve in mŕtve, boríti se za žíve in mŕtve, dréti se za žíve in mŕtve, kričáti na žíve in mŕtve, na žíve in mŕtve, nalíti se do mŕtvega, napíti se do mŕtvega, opíjanje do mŕtvega, opíjati se do mŕtvega, pobíti kóga do mŕtvega, premlátiti kóga do mŕtvega, pretépati kóga do mŕtvega, pretêpsti kóga do mŕtvega, pretêpsti kóga na žíve in mŕtve, za žíve in mŕtve

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

múčiti -im nedov. (ú ȗ)
1. namenoma povzročati telesne bolečine: pri zasliševanju so ljudi tudi mučili; mučiti ujetnike; mučiti živali; mučili so ga, da bi kaj priznal / mučiti koga do smrti
2. nav. ekspr. povzročati, da mora kdo prestajati velik napor, velike neprijetnosti: ni je dal študirat, kaj bi jo mučil; mučil in teptal je ljudstvo; glej, kako mučiš psa, ko ga imaš na verigi / kaj bi mučil avtomobil po teh hribih; ne bom (si) mučil oči v temi / mučil jih je z dolgoveznim govorjenjem; ne bi vas rad mučil s številkami
3. povzročati duševno ali telesno neugodje, trpljenje: mučil ga je z molkom, namigovanjem / negotovost ga muči; mučilo ga je, da so ga odstavili
// nav. 3. os., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: muči ga zahrbtna bolezen ima zahrbtno bolezen; mučijo ga dvomi; začela ga je mučiti radovednost, kaj se je zgodilo postal je radoveden; žeja ga muči zelo je žejen
● ekspr. ves večer je mučil harmoniko (slabo) igral nanjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

nòž nôža m (ȍ ó)
1. priprava za rezanje iz rezila in ročaja: lupiti, rezati, strgati z nožem; zabosti z nožem / rezilo, ročaj noža / nabrusiti nož; pazi, nož je oster; konica noža; kot nož ostra misel / cepilni, klavski nož; kuhinjski, lovski, mesarski nož; žepni nož manjši nož z enim ali več pregibnimi rezili; nož na vzmet; nož za kruh, papir / odpreti, zapreti nož pregibno rezilo noža; pren., ekspr. prerezal jo je nož bolečine
// vojaško bodalo: nasaditi nož na puško / dvorezni nož ki ima rezilo na obeh straneh; boj na nož / kot povelje nož na puško
2. nav. mn., teh. del stroja z rezilom, zlasti za rezanje: pritrditi nože na glavo / krožni, trikotni noži; stružni nož / oblikovni nož
3. mn., nar. ribežen (za zelje, repo): ribati zelje na nože
● ekspr. nastaviti komu nož na grlo, vrat skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. ta človek žene vse na nož vse obravnava s prepirom; ekspr. zdaj bo šlo na nož stvar se bo obravnavala nepopustljivo ostro; ekspr. iti pod nož dati se operirati; pog., ekspr. ovni so šli pod nož so bili zaklani, pobiti; ekspr. bila je megla, da bi jo z nožem rezal zelo gosta; ekspr. kdo bi mislil, da je ta človek tak dvorezen nož človek, ki se kaže drugačnega, kot je; ekspr. to je bil nož v hrbet mlademu gibanju zahrbtno sovražno dejanje proti njemu; ekspr. te besede so bile zanj (kakor) nož v srce so ga zelo prizadele
♦ arheol. kremenov nož; fot. (obrezovalni) nož priprava iz plošče s pregibnim rezilom za obrezovanje fotografij; les. furnirski nož stroj za izdelovanje furnirja; med. kirurški, secirni nož; um. paletni nož

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ofrovanje s, F5, capedo, -nis, ena ẛa offrovanîe poſſoda proſtrana; immolatio, offrovanîe teh ṡaklanih offrou; levites, diaconus, en ſluṡhabnik per offrovanîu. 1.Par:9; mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu, pobiti; mactatus, -us, klanîe, offrovanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

osẹ̑čək, -čka, m. der Prügel, C.; pobiti koga z osečki, Zv.; palica, oseček, kol pri nas poje, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pahniti dov., F16, contrudere, po syli pahniti; dejicere, doli vrezhi, pahniti; detrudere, doli pahniti, poriniti; ejicere, vun vrézhi, vun pahniti, odpahniti, odvrézhi; eliminare, pred vrata vunkai pahniti, zhes prag pahniti; explodere, iṡterliti, vun pahniti; extrudere, vun pahniti, ſpahniti; intrudere, notar pahniti, vgneſti, vriniti, vdrénîati; palangae, ty hlodi, ali valerji, na katerih te barke, ali ladje v'murje pahnejo, ali vunkai vleizhejo; praecipitare, doli pahniti ali poriniti, inu vreizhi, prekuzniti, ſuniti; prosternere, doli pobiti, vreizhi, pahniti; proturbare, s'ſylo vunkai vreizhi, od ſebe gnati, ali pahniti; rejicitur, ſe naṡai mèzhe, naṡai poriva, naṡai pahne; retrudere, naṡai pahniti, naṡai poriniti; supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlézhi od jeṡe, k'ferṡhmaiti vun pahniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

plòsk 2., plóska, m. 1) das Flache, die Fläche, Mur., Cig.; na p. zdelati, abplatten, Cig.; na p. pobiti žrebelj, den Nagelkopf flach schlagen, Gor.; desko na p. položiti, das Brett flach legen, Z.; s ploskom pasti, flach fallen, Z.; štorklja si dela gnezdo precej na plosk, Glas.; — der flache Theil des Hammers (die Bahn), Cig.; — die Bahn für den Laufkarren im Bergbau, Valj. (Rad); — 2) die Steinplatte, C.; — die flache Klinge (z. B. eines Degens), Cig.; — das Sägeblatt, C.; — 3) die Karausche (carassius vulgaris), Gaziče na Krki-Erj. (Torb.); — der Plattwurm (planaria lactea), Erj. (Z.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pobíjati, -am, vb. impf. ad pobiti; 1) nach einander niederhauen, todtschlagen; p. okuženo živino, pse; — zusammenschlagen: okna p., die Fenster einschlagen; — mit Worten bekämpfen, bestreiten, gegen etwas Einwendungen machen: p. kaj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; p. nauk, Cig.; — stechen (im Kartenspiel), Jan.; — entmuthigen, Cig., Jan.; — 2) anschlagen: p. si glavo, sich den Kopf aufschlagen, Cig.; — 3) p. se (po svetu), sich herumplagen, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pobit deležnik

PRIMERJAJ: pobiti, pobiti se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

pobit -a prid. pobit, ubit: reſniza je bandishana, ſramoshlivoſt je pobita im. ed. ž, vera je bolna ǀ vojska je bila pobyta im. ed. ž ǀ vſe skuſi je mislil na ſvoje sholnerie, ter ſe je bal de bi nebili pobiti im. mn. m ǀ vekshi tal teh sholnerjou bó pobitih rod. mn. ǀ duaiſſeti taushent ludy je bilu ſa tiga volo pobitih rod. mn., inu mertvih oſtalu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pobíti1 -bíjem dov., pobìl (í ȋ)
1. drugega za drugim ubiti: vseh ne bodo pozaprli in pobili
2. povzročiti smrt, navadno živali: pobil je nekaj medvedov in volkov / obtožena je s sekiro pobila svojega moža ubila, umorila
3. z udarci spraviti iz pokončnega položaja: s pestjo ga je pobil na tla
● ekspr. pobili so ga skoraj do mrtvega zelo so ga pretepli
4. drugega za drugim razbiti: pobiti kozarce; pobili so jim vsa okna
// nav. 3. os. povzročiti škodo na kulturnih rastlinah: toča je pobila žito / toča je pobila polja, po vinogradih; brezoseb. letos jim je vse pobilo
5. zanikati, ovreči: pobil je vse njegove trditve; pobiti z dokazi / pobiti komu dvome / ekspr. sogovornika je pobil
6. povzročiti, da postane kdo nerazpoložen, žalosten: ta misel ga je pobila; s svojim govorjenjem ga je še bolj pobila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pobíti2 -bóm stil. -bódem dov., pobódi pobódite in pobodíte (ī ọ̄, ọ̄)
star., navadno kot velelnik ostati: pobodi še malo pri nas

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pobíti -bíjem dov., nam. pobít/pobìt; pobítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) koga/kaj ~ fanta na tla; ~ kozarce; poud. ~ trditve |ovreči|; ~ žival ubiti
pobíti se -bíjem se (í ȋ) ~ ~ po glavi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pobíti1 -bíjem dov.
koga z udarci spraviti iz pokončnega položaja
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: ovreči, pomoriti, potreti, razbiti, ubiti, ubiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

pobíti2 -bóm dov.
GLEJ SINONIM: ostati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

pobíti Frazemi s sestavino pobíti:
pobíti kóga do mŕtvega

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pobíti, -bȋjem, vb. pf. 1) zusammenschlagen, zusammenhauen; toča je pri nas vse pobila; okna komu p.; — niederhauen, todtschlagen; okuženo živino p.; vse sovražnike p.; — ceno p., den Preis herabsetzen, Cig. (T.); p. vrednost denarja (devalvieren), Cig. (T.); — p. dolg, eine Schuld abstoßen, Cig.; — refutieren, widerlegen: p. kaj, C., Z.; abtrumpfen: p. koga, Cig.; dokaz p., einen Beweis entkräften, Cig., Jan.; — p. s karto, abstechen, Cig.; — entmuthigen, entherzigen; ta nesreča ga je zelo pobila; pobit, niedergeschlagen, traurig; — 2) anschlagen, aufschlagen; pobito sadje, angeschlagenes Obst, Cig.; ves pobit je (voll Contusionen); p. si glavo; pobiti se, sich an-, aufschlagen; pala je in se nekoliko pobila; — 3) p. se, sich schlagen, die Schlacht liefern, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pobíti, pobǫ́dem, vb. pf. eine Zeit lang verweilen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pobìti -bìjem dov. pobiti, potolči: Jezero ji pobiti znás BKM 1789, 339; Jezeroih pobies SM 1747, 85; Kak grom, ſzrczé mi pobije KŠ 1754, 255; Angyel Prvorodne ne pobije BKM 1789, 95; Dabi naſſo gizdoſzt ſztejm tálom pobio KŠ 1754, 107; ka je vſze nyegovo králeſztvo pobio KŠ 1754, 111; Vrága je pobil BKM 1789, 103; i tak je pobio nepriátela KM 1796, 16; Ki je kacso pobio SŠ 1796, 13; Gda je nyi 'zivino pobio z tocsóv TA 1848, 64; ka jih je bejszna tocsa pobila KOJ 1845, 10
pobìti se -bìjem se bojevati se: Vrag ali doſzta krát me ſche potreti, i pobiti ſe zmenom SM 1747, 68
pobíeni -a -o pobit: Ki da bi poulek zapouvedi vu szvojem csaszi vküpszprisli, tork bi bio pobien KOJ 1848, 74
pobíti -a -o pobit, potolčen: potrto ſzrczé i pobito ti, oh Bo'ze, ne zavr'zes KŠ 1754, 148; gláva naſſega Goſzpodna Jezuſſa ſz-trsztjom pobitta KM 1783, 64

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pobiti [pobíti pobȋjem] dovršni glagol

ubiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pobiti dov., F7, conficere inimicum, ẛavrashnika vbyti, pobyti; contrucidare, pobyti, poſékati, poréẛati, na koſſe reſékati; degrandinare, s'tozho pobiti; internecare, vse pobiti, inu pomoriti; mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu pobiti; profligare, ṡapoditi, eniga poditi, pregnati, reṡbiti, pobiti; prosternare, doli pobiti, vreizhi, pahniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pobiti -bijem dov. 1. pobiti, ubiti, pomoriti: vſe kar je shiviga bo sapovedal pobiti nedol., inu konzhati ǀ po nedolshnem je bil puſtil pobyti nedol. Gabaoniterje ǀ poshle tozho, katera vſe nijve, inu vinograde pobije 3. ed. ǀ tozha vaſhe vinograde vam pobye 3. ed. ǀ Pride tozha pobiie 3. ed. vashe vinograde ǀ sdaj tozha pobje 3. ed., sdaj slana pomorj ǀ Bug pogleda s'kusi ta gorezhi staber na Faraona, inu njegovo vojsko, ter vſe pobjè 3. ed. ǀ tozha velika ſe dol reſsuje po cellom AEgypti, inu vſe glatku bobye 3. ed. ǀ aku tozha tebi venegrade bobije 3. ed. ǀ zhes ſaurashnike udario, yh premagaio, inu pobieio 3. mn. ǀ eno nuzh nanaglom s' oroshje popadeio, vahte pobijejo 3. mn. ǀ s'eno krono, s'eno beſsedo ſe sbyeio, inu pobyeio 3. mn. ǀ nashi tvoje premagaio, inu pobiò 3. mn. ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil pobj vel. 2. ed., inu konzhai ǀ eden je ſvoje ſaurashnike pobil del. ed. m, inu pomuril ǀ Kamenita tozha ſe bo s'Nebeſs reſsula inu vſe pobila del. ed. ž ǀ dokler ſta bila Gedeonave bratje pobyla del. dv. m ǀ taisti ſloni ſo pobili del. mn. m njega lastne sholnerje ǀ Filiſtery ſò bily njegovo vojsko pobily del. mn. m ǀ de bi prishli, inu vſe reſneſli, bobyli del. mn. m, inu Konzhali ǀ eniga ſo vbyli, tiga druſiga ſo s' kamainam pobyli del. mn. m ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo zhes Sisara vojskovati: Polè njegovo vojsko prezej ſo bile pregnale, inu pobile del. mn. ž 2. pobiti, razbiti: bi mogal en potreſs priti … ali ena teshka tozha inu cegle, inu ukna pobiti nedol. ǀ vſe pò hishi reſneſti, inu pobiti nedol. ǀ on nenehà, dokler vſe ſobe njemu nepobie +3. ed. pobiti se raniti se: vprasha liſizo … aku ſe je pobila del. ed. ž O zapisih z b- glej → bobič.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pobiti glag. dov. ♦ P: 20 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TPs 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595); (pobiti/po biti) glag. dov. ♦ P: 1 (DB 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

po biti gl. pobiti ♦ P: 1 (DB 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pobiti se ► ˈpoːbit se pȯˈbiːjen se dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pobívati, -am, vb. impf. ad pobiti (bodem); weilen: p. po svetu, elend leben, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pobòj -ôja m (ȍ ó)
glagolnik od pobiti: preprečiti poboj divjadi
● star. zaradi poboja obeh bratov je bil obsojen na smrt uboja, umora; star. izognil se je vsesplošnemu poboju pretepu, spopadu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pocedíti se pocedím se dovršni glagol [pocedíti se] FRAZEOLOGIJA: pocediti sline (komu), pocediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), pocediti skozi zobe, pocediti jo
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
poditi nedov., F4, insequens, kateri pody, ali ṡa enim hity, inu tezhe; insequi, poditi, naprei gnati, tirati, ṡa enim tezhi, hiteiti; persequi, ṡa enim hitéti, poditi, tirati, preganîati; profligare, ṡapoditi, eniga poditi, pregnati, reṡbiti, pobiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

poklapáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. potreti, pobiti1: te besede so ga zelo poklapale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

poklápiti -im dov. (á ȃ)
star. potreti, pobiti1: njegove besede so jo poklapile
● star. pes je poklapil ušesa povesil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pokláti -kóljem dov., pokôlji pokoljíte (á ọ́)
1. drugega za drugim zaklati: poklati prašiče; poklala in razprodala je vso živino
2. ekspr. pobiti, pomoriti, navadno divje, surovo: poklati ujetnike; poklali so se zaradi denarja / polovico ovc je poklal medved

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pokláti -kóljem dov.; drugo gl. klati (á ọ́) koga/kaj ~ prašiče; poud. ~ ujetnike |pobiti, pomoriti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

poklati ► ˈpoːklat pȯˈkọːl’en dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pokrôpati -am tudi pokrópati -am dov. (ȏ; ọ̑) nar. koroško
1. politi s kropom: pokropati zelenjavo
2. potreti, pobiti1: te besede so ga precej pokropale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pomlatíti in pomlátiti -im dov. pomlátenje (í/ȋ/á á) koga/kaj Snope je treba še ~; poud.: ~ večerjo |pojesti|; ~ precej sovražnikov |pobiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pomóči tudi pomòčti -mòrem dov. pomagati: on me vſzigdar pomocsi mori znevol SM 1747, 70; K-tomi 'selejm jaſz pomocſi KM 1783, 263; Ár li ſzám ti pomocsi Mores v-potreboucſi BKM 1789, 308; On vám scsé pomocſi BKM 1789, 308; On vſzigdár lejhko more Pomocſti znevoul mene BKM 1789, 240; Ár mi hocse Kriſztus ſzvom mocsjom pomocsi SŠ 1796, 79; Setüj náſz Goſzpon pomocsti SŠ 1796, 43; I csi ga Bôg pomocsti zná KAJ 1870, 9; Hezilo miszlo szi je, kak bi nyim mogao pomocsti KOJ 1914, 100; Csi ne pomore vſzáki hip SM 1747, 73; Znevoul vász pomore BKM 1789, 11; Basta Gyüri pomore Székely Mój'sesa vojszko pobiti KOJ 1848, 86; Csi nyemi nyegov kvár i skodo pomoremo kraj odvrnouti KŠ 1754, 51; na ſtero pomozi vſzákoga vernoga kerſchenik TF 1715, 48; pomozi me vpotreibi SM 1747, 65; Ah, pomozi me, moj Boug KŠ 1754, 265; poſzlüjhni i pomozi náſz KŠ 1771, 823; Na tou lübav me pomozi KM 1783, 263; Vu mojoj nevouli pomozi ti mené BKM 1789, 312; Pomozi mi, drági moj boter KM 1790, 46; Z-glaſznom ricsjom me pomozi SŠ 1796, 162; Pomozi vam Boug SIZ 1807, 40; Neiga na ſveiti preſz tébe, kibi pomogel mene SM 1747, 65; i vu dnévi zvelicsanya ſzam te pomogao KŠ 1771, 538; Kaj ſzi ti náſz vto nouvo leto prejk pomogo BKM 1789, 51; I pomogla je zemla toj 'zeni KŠ 1771, 788
pomòčti se -mòrem se opomoči si: Od Bôga ſze pomores BRM 1823, 30; nego ſze bole vu tvojoj miloſcsi pomoremo KŠ 1771, 847; hitro ſze je na ſzvoj laſztiven krüh pomogao KM 1790, 58

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pomoriti dov., F2, interimere, pomoriti, vbiti; internecare, vse pobiti, inu pomoriti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

popáriti -im dov. (á ȃ)
1. politi z vrelo tekočino: popariti kruh, moko, zelenjavo; popariti krmo s kropom; posodo je razkužil tako, da jo je poparil; pri kuhanju se je poparila
2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je poparila ajdo, cvetje, listje
3. ekspr. potreti, pobiti1: te besede so ga zelo poparile; njeno vedenje me je nekoliko poparilo; to človeka popari

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

popariti ► pȯˈpaːrt -rėn dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pôtok Frazemi s sestavino pôtok:
kàj je têklo v potókih, krí je têkla v potókih, têči v potókih

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

potrnáti, -ȃm, vb. pf. = pobiti, polomiti, zusammenhauen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — koren: ter-; prim. treti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

potúčti -tučém dov. potolči, pobiti: Aetius ga tak potúka KOJ 1848, 4; náj prvo je 'snyimi Berengára Krála potuko KOJ 1848, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

potúrčati -am dov. (ȗ)
star. pobiti1, potolči: vojak bi ga skoraj poturčal / včasih je otroke malo poturčal natepel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pregnati dov., F15, antidotum, arznia ẛa ſtrup pregnati; antiperistasis, kadar mraṡ vrozhino preẛhene, ali vrozhina mraṡ; cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe ne puſty pregnati; dentium dolores colluere, boléẛni teh ẛoby s'pranîam pregnati; duram famem depellere, tó teṡhko lakoto pregnati, ſe naſititi; emaculare, madeshe pregnati; exterminare, ṡatreti, konzhati, iṡriniti, pregnati, vunſtrébiti; medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima ſtrúp pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka vdari; peragitare, premetati, pregnati, preſjati, premajati; profligare, ṡapoditi, eniga poditi, pregnati, reṡbiti, pobiti; profligator, ṡadejaviz, kateri je tú ſvoje s'poṡhréſhnoſtjo pregnal; proscribere, eno reizh prepovédati, pregnati; proscripturire, premiſhlovati, inu miſliti, eniga pregnati; repellere vim, -vi, ſylo s'ſylo pregnati; transigere, opraviti, odgnati, zhes pregnati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

preobládati -am dov. premagati: Gyözni; preobládati, premocsti, zadoleti KOJ 1833, 158; Dönok nyé nepreobláda BRM 1823, 135; Atila ide nad czarigrádszkoga Czaszara, preobláda ga KOJ 1848, 3; Károl je Trentsinszkoga Mátaja preobládao KOJ 1848, 44; Zdaj szo nasi Szlovenje szküsávanya odicseno preobládali KOJ 1914, 117; pren. mojo kerkocso ſzmertna bolezen ne preobláda SM 1747, 58
preobládani -a -o premagan: klánye sze zacsne tak po vroucsem, da szo csehovje pobiti, preobládani KOJ 1848, 91

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

püščáva -e ž puščava, pustinja: Pusztaság; püscsáva, püsztina KOJ 1833, 169; Teda je Jezus odneſeni vu püſcsávo od Dühá KŠ 1771, 10; ár ſzo doli pobiti vu püſcsávi KŠ 1771, 508

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

raznesti -nesem dov. 1. razmetati, raztrositi: vſe pò hishi reſneſti nedol., inu pobiti ǀ celli puſt je vshemah hodel, inu noril, de vſe je hotel resneſti nedol., inu reſtargat ǀ ſe najdeio niketeri taku hudobni, de s' enu nezh bodo sazheli ſe tagotit, ſerditi … okuli ſebe tepſt, inu vſe pò hishi resneſt nedol. ǀ de bi prishli, inu vſe reſneſli del. mn. m, bobyli, inu Konzhali 2. raznesti: pride en vejter, resneſe 3. ed. ta pepeu ǀ taiſte je bil v' lufft vergel, de veiter yh je bil resneſil del. ed. m 3. razgnati (?): ta nar puſledna njega beſseda je bila, hudizh mene reſneſi vel. 2./3 ed. ǀ hudizh me vſemi, sludi me resneſi vel. 2./3 ed. ǀ pridite vſij hudizhij inu resneſiteme vel. 2. mn.+ ǀ De me ſludi vſel, de bi me hudizh resneſil del. ed. m ǀ De bi ga sludi obſedel, inu reſniſil del. ed. m ǀ de bi vſij hudizhij is' pakla prishli, inu tebe reſneſli del. mn. m, kakor malen moko ǀ je sapovedal vodam de ſo yh potopile; Angelzom de ſo yh pobili; hudizhom de ſo ijh resnesli del. mn. m 4. oklevetati: Bo ena shena brumna, pametna, dobra Gospodinia, s' obenim ſe veliku nepogouaria, kar jo resneſſeio 3. mn. de ſe veliku shtima, inu od ſebe dershi ǀ ſo neshli, de Suſanna je bila nedolshna, leta dua pak katera ſta letu resnesla del. dv. m, ſta bila shelma sapopadena

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

rebelánt -a m (ā á)
zastar. upornik: pobiti, zapreti rebelante

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

rod -a m rod: Vy ſte ta isvoleni Rod im. ed., tu Krajleusku Farſtvu ǀ na ſtebrah pak ſo ſtali Ceſſary tega zhaſtiga Roda rod. ed. ǀ shelj de bi leta skuſi vuzhenuſt zhaſt ſvojga rodà rod. ed. ratal ǀ Angeli ſo shirmali, branili, inu pomagali timu shlahtnimu Rodu daj. ed. ǀ Rimsku krajlevuſtvu je tebi danu, ter per tvojmu Rodu daj. ed. bò oſtalu ǀ G. Bug je bil sapovedal Beniaminau Rod tož. ed. pobiti ǀ Sakaj meinite, de Adam je bil is Paradisha pahnen, inu ſam ſebe s' ſvoim rodam or. ed. v' takorshne reve perpravil ǀ Dua Rodà im. dv., Gad, inu ruben gredò K'Mojſeſſu, ter ga taku proſſio ǀ je reſtalal na shterynaiſt Rodou rod. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Senaherib -a m osebno lastno ime Sanherib: kadar ga je bil Senacherib im. ed. Krajl s' eno ſilnu veliko vojsko oblegil ǀ ſenacherib im. ed., inu njegovi sholnery ſo Boga shentovali ǀ ob zhaſsu krajla Ezechia, kadar krajl ſeñacherib im. ed. is suojo ſilnu veliko, inu mozhno vojsko je bil taistu oblegal ǀ ta paklenshi ſennacherib im. ed. nej mogal s'eno minuto pod ſvojo oblaſt perpravit ǀ je bil eniga Angela is nebeſſ poslal to ſilnu veliko, inu ſtrashno vojsko Krajla Senacheriba rod. ed. pobiti ǀ Poshle zhes krajla Senacheriba tož. ed. eniga Angela ǀ 185. taushent sholneriou kraila Sennacheriba tož. ed. eno nuzh ſte bilij pobili ǀ kaj menite de je bil urshoh de G. Bug je bil poſlal eniga Angela zhes krajla ſenacheriba tož. ed. Sanheríb, lat. V Sennacherib, akad. Sīn-ahhē-erība, asirski kralj (704–681 pr. Kr.) (SP 2 Kr 18,13)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

skamenüvàti -ǜjem dov. kamenjati, pobiti s kamenjem: ſzlüge nyegove niſteroga ſzo pa ſzkamenüvali KŠ 1771, 70

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

spomorìti -ím dov. pomoriti, pobiti: Herodes ſzpomouro je vſzo deczo KŠ 1771, 8; je Angyeo ſzpomouro je vſzo prvo-rodjeno Egyiptánczov deczo KM 1796, 34; ka ſzte ſzinovje oni, ki ſzo ſzpomourili proroke KŠ 1771, 78; nyihove domácse szo nyihovi szrdniczke nekaj szpomourili KOJ 1848, 7
spomòrjeni -a -o pomorjen, ubit: ki szo nej szpomorjeni, tiszti szo ali vtopleni KOJ 1848, 9; jih je 6 jezér na meszti szpomorjenih osztalo KOJ 1848, 104

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

stôlči stôlčem [stou̯či] dov., stôlci stôlcite in stolcíte; stôlkel stôlkla (ó)
1. s tolčenjem narediti iz česa majhne, drobne dele: stolči kamenje, poper; stolči v možnarju; stolči s kladivom / stolči jabolka / ekspr.: bunker so stolkli s topom razstrelili, uničili; vse so stolkli, kar jim je prišlo pod roke uničili, razbili
// s tolčenjem odstraniti lupino: stolči lešnike, orehe
2. s tolčenjem odstraniti: stolči omet z zidu / ekspr. nevihta je stolkla opeko s strehe povzročila, da je padla opeka
3. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj trdo, sprijeto: stolči sneg z lopato / dež je stolkel zemljo
4. nav. 3. os., ekspr. povzročiti škodo na kulturnih rastlinah; pobiti1: toča je stolkla pšenico / toča je stolkla vinograde; brezoseb. letos je vse stolklo
5. ekspr. natepsti, pretepsti: stolkli so ga, da se je nezavesten zgrudil; stolči koga do krvi
● stolči beljak v sneg stepsti; ekspr. zaletel se je z avtomobilom in ga stolkel zelo poškodoval; ekspr. stolči preprosto ležišče zbiti, narediti; ekspr. mesto so stolkli v prah popolnoma uničili, razrušili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

stolči ► sˈtuːč -en dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

težak -žka prid. 1. težek (po teži): kakor en teshak kamen im. ed. m mojo volo s'greham tlazhi ǀ ta teshki im. ed. m dol. kamen te hude navade yh tlazhi ǀ obeniga teshkiga rod. ed. s della nimaio ǀ Sisyphus pak more en velik teshak tož. ed. m kamen na en visok hrib neſti ǀ ta teshki tož. ed. m dol. krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi ǀ raijshi hozhe ta theshki tož. ed. m dol. jarm hudizhau na vratu noſsit ǀ on premishluje to veliko, inu teshko tož. ed. ž butaro ǀ sapovej Vida, Modeſta, inu Creſcentio na tla pervesat, inu enu ſilnu teshku tož. ed. s ſpizheſtu sheleſu na nyh trupla poſtavit ǀ ſi ſturila lahku tu teshku tož. ed. s kamine ǀ s'njegovo teshko or. ed. ž roko ga vudari ǀ s'enem teshkem or. ed. s kladvam ga satauzhejo ǀ temu ſvejtu terdi shtriki, inu teshke im. mn. ž ketne naprej prideio ǀ ſi noſſil te velike, teshke tož. mn. ž/s shelesna urata tigá meſta Gaza 2. težek, težaven: ſlasti en terd, inu teshak im. ed. m ſtan je ſakon ǀ de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak im. ed. m, je vener lagak ǀ k'shlushbi eniga Gospuda obena rezh nej teshka im. ed. ž ǀ Sara taku dobra, inu pohleuna shena je bila Abrahamu taku teshka im. ed. ž, inu nedaleshna ǀ Theska im. ed. ž guishnu terbei de ie bila ta sapuvid tem starishom ǀ tu teshku im. ed. s lahku, tu grenku slatku, tu shalostnu veſselu naprej pride ǀ te nar manshi teshke rod. ed. ž rezhij G: Bogu k'zhasti n'hozhe prenesti ǀ G. Bug bi ne bil shene h' teshkimu daj. ed. m, inu nevarnimu porodu obſodil ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki tož. ed. m dol. ſtan ſe podate ǀ v' enem lejti ſe je bil navuzhil ta teski tož. ed. m dol. Perſianski jeſik ǀ jeſtimam eno teshko tož. ed. ž praudo ǀ cell dan imaio teshku tož. ed. s dellu ǀ de bi imeli poterpleine v' ſvojm teshkim mest. ed. m ſtanu imeti ǀ S. Mechtildis enkrat v' veliki, inu teshki mest. ed. ž bolesni je leshala ǀ po tvojm teshkim mest. ed. s dellu bosh ta vezhni pozhitik doſegil ǀ Sapuvidi pak Boshje nej ſo theske im. mn. ž ǀ ſerza teh kupzou vſe skuſi bodeio, inu griseio kazhe teh teshkih rod. mn., inu skerbnih miſly ǀ teshke tož. mn. ž raishe sa nyh volo imeli ǀ v'teshke tož. mn. ž nevarnoſti ſe poſtavio ǀ sapuvidi pak tiga greshniga ſveta, inu hudizha ſo silnu theshke im. mn. ž ǀ S' velikem veſſeljam, inu poterpeshlivoſtio je ſvoje teshke tož. mn. ž/s della dopernashal ǀ ty, kateri njeh della teshka tož. mn. s, inu njeh terplejne Bogu neoffraio ǀ Bug vam nesapovej taku theshka tož. mn. s della 3. hud: Is tiga ſe lahku doli vsame, Koku velik, inu teshak im. ed. m greh je pohujshaine dati ǀ Teshka im. ed. ž, inu nevarna bolesan je ta ǀ bi mogal en potreſs priti, inu taiſtiga podrejti, ali en mozhan vejter inu taiſtiga reskriti, ali ena teshka im. ed. ž tozha inu cegle, inu ukna pobiti ǀ sa volo teshke rod. ed. ž bolesni nej mogla k' Juternzam uſtati ǀ pade v'eno teshko tož. ed. ž, negnusno boleſan ǀ ò Moj Bug! ti nas s' leto teshko or. ed. ž shibo gaishlash ǀ pred to teshko or. ed. ž shtrajfingo Boshjo ſe reshio ǀ s'teshko or. ed. ž roko te neporkne greshnike sazhne tepsti, inu gajshlat ǀ Nashe pregrehe ſo vſhe taku teshke im. mn. ž ratale ǀ G. Bug tulikain teshkih rod. mn., inu ſtrashnih shtrajfinh je bil poſlal zhes Pharaona, inu Egypt ǀ sdaj v'teh teshkeg rod. mn. boleſnah ſe najdesh ǀ naſhe truplu je podvershenu tem bolesnom, Kakor rekozh, tej merselzi, vurozhini, vodenizi, inu drugim teskim daj. mn. bolesnom ǀ velike, inu teshke tož. mn. ž bolesni poterpeshlivu je prestal ǀ kadar v' teshkih mest. mn. inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ kadar v'teshkijh mest. mn. boleſnah ſe najdesh ǀ vſe glide je niemu s'ſtrupam napolnila, inu s'teshkimi or. mn. bolesnimi napolnila 4. težaven, počasen: ſmò prepoſti, teshke rod. ed. ž ſaſtopnoſti, inu neumni 5. betežen, bolan: Ta shlahtna tiza phenix imenovana, kadar sazhne ſtara, inu teshka im. ed. ž prihajat ǀ Ta Medvèd, kakor samerka de glava teshka im. ed. ž, inu bolna mu rata sa volo te hude krijvi 6. noseč: nej dolgu ſtalu, de noshezha rata, ty drugi samerkajo, inu ſe y shpotaio, kateriga shpota nei mogla preneſti, videozh de obeden jo nej vezh shtimal, ſe pobere taku teshka im. ed. ž na ſvoj dum primer.> ſakonski ſtan je veliku teshei im. ed. m kakor ledig ǀ she veliku teshej im. ed. ž njegova butara bo ratala ǀ koku tedaj veliku teskejshi im. ed. ž je ſa ta pervikrat Abrahamu, inu njegovem ludem naprei prishla ǀ menite da nej na semli teskejshiga rod. ed. m ſtanu kakor je vaſh ǀ katerem ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati hudizhave pak de ſi glih ſo teshej im. mn. ž, stonovitnu ijh darshè presež.> ſtan te Vishishih je ta ner teshishi im. ed. m, inu nevarnishi ǀ shentovajne, inu shpotdellaine tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei im. ed. m greh ǀ k'dopadeniu timu zhloveku te nar teshkeshi tož. mn. ž rezhij ſe doperneſsò

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

toča ž, F6, adagia sunt: Po tozhi ẛgony; degrandinare, s'tozho pobiti; degrandinat, tozha mozhnu grè; grandinat, tozha grè; grando, -nis, tozha; imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ubiti dov., F16, abnecare, vbyti, okuli parneſti, vmoriti; canicida, kateri pſa vbye, paſji rabeln; conficere inimicum, ẛavrashnika vbyti, pobyti; fratricida, kateri brate vbye; interficere, vbyti, v'moriti; interimere, pomoriti, vbiti; mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu, pobiti; matricida, kateri mater vbye; necare, vmoriti, ṡaklati, vbiti; necem affere, vbyti; occidere, vbiti, vmoriti; patricida, kateri ozheta vbye; perimere, vbyti, vmoriti; sororicida, kateri ſvojo ſeſtro vbye; trucidare, vbyti, moriti; tyrannicida, -ae, kateri eniga takeſhniga neuſmileniga ſylnika vbye

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

upórnik -a m (ọ̑)
1. kdor sodeluje v uporu: uporniki nadzorujejo del ozemlja; pošiljati upornikom orožje; kaznovati, pobiti, zajeti upornike; podpirati upornike; uporniki na ladji / kmečki uporniki v kmečkih uporih
2. nav. ekspr. kdor se upre, upira: skušal je pomiriti malega upornika / Cankarjevi uporniki in iskalci / uporniki proti družbenim normam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ústa Frazemi s sestavino ústa:
beséda gré kómu težkó iz úst, bíti do úst v dréku, govoríti, kot bi imél žgánce v ústih, hvalíti kóga/kàj na vsà ústa, iméti pólna ústa beséd, iméti pólna ústa čésa, kóga so pólna ústa čésa, na vsà ústa, od úst do úst, odpírati ústa kot ríba na súhem, pečêne píške létajo [kómu] v ústa, príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih], režáti se na vsà ústa, rodíti se s srebŕno žlíco [v ústih], rôjen s srebŕno žlíco [v ústih], sáma ústa so kóga, smejáti se na vsà ústa, zamašíti kómu ústa, zasmejáti se na vsà ústa, živéti iz rôk v ústa, življênje iz rôk v ústa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vkràj tudi v kràj prisl. (ȁ)
star. proč, (v)stran: bežati, iti, umakniti se vkraj / živeti enolično in vkraj od raznih prireditev / odrezati, odsekati vkraj / to je treba dati vkraj prenehati se ukvarjati s tem; pospraviti; golazen vkraj spraviti pobiti, uničiti; vkraj vreči zavreči, odvreči / vkraj, nepridiprav izgini, s poti
● star. zvezde gredo vkraj ugašajo; star. iti vkraj spat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zaklati dov., F7, immolare, offrovati, k'offru klati, ṡaklati; jugulare, ṡaklati; jugulum dare, vrat podati, ſe puſtiti ṡaklati; mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu, pobiti; necare, vmoriti, ṡaklati, vbiti; offocare, ṡadaviti, ṡaklati, ṡaduſhiti; victimare, ṡaklati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zapoditi dov., F4, fugare, v'beig ṡapoditi; fugare, odpoditi, ṡapoditi, ſpoditi, reſpoditi; profligare, ṡapoditi, eniga poditi, pregnati, reṡbiti, pobiti; repellere, odpahniti, odgnati, naṡai ṡapoditi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Število zadetkov: 81