hrústati -am nedov. (ú) 
  1. 1. drobiti z zobmi kaj trdega ali krhkega, tako da se slišijo kratki, odsekani glasovi: hrustati kekse, lešnike; pes hrusta kosti; konji hrustajo oves, seno
    // ekspr. jesti (kaj tršega): hrustal je pečeno piško, da ga je bilo veselje gledati; hrustati pogačo
  2. 2. dajati kratke, odsekane glasove pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi: žemlja je sveža, da hrusta / zapečena skorja hrusta med zobmi
  3. 3. dajati hrustanju podobne glasove: led na lužicah je hrustal, ko je stopal po njem / zmrzli sneg hrusta pod kopiti; brezoseb. pod nogami je hrustalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

jágmiti se -im se nedov. (ā ȃ) nar. belokranjsko potegovati se, puliti se (za kaj): jagmita se za pogačo, za žogo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

mastníca -e ž (í) 
  1. 1. bot. mesojeda rastlina z belimi ali vijoličastimi cveti, Pinguicula: alpska mastnica
  2. 2. nar. mesena klobasa: In Jure prinese kapljo iz vidošičke gore pa belo pogačo in narezano mastnico (J. Dular)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

oréhovka -e ž (ẹ́) nav. ekspr. orehova potica: spekla je pogačo in orehovko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pogáča -e ž (á) 
  1. 1. boljši, navadno maslen kruh: jesti pogačo; odrezati kos pogače
    // etn. tak kruh, okrašen s svečami, rožami, zlasti ob poroki, rojstvu: krstna pogača; ženitovanjska pogača
    ●     preg. zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača
    ♦     gastr. jed iz kvašenega, umešanega ali krhkega testa z različnimi nadevi, pečena v plasteh
  2. 2. agr. stisnjena krma iz ostankov rastlinskih snovi, navadno v obliki kolobarja: dajati živini pogače / oljna pogača

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

štrúca -e ž (ú) 
  1. 1. podolgovato oblikovan kruh: prerezati štruco čez pol; zapečena štruca / bela štruca / štruca kruha
    ●     nar. ob rojstvu so materi prinesli štruco pogačo
  2. 2. ekspr. povit dojenček: pestovala je svojo štruco
    ♦     metal. štruca manjši podolgovat kos ulite kovine; obrt. sendvič štruca ožja daljša štruca za sendviče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

traktírati -am nedov. in dov. (ȋ) zastar.  
  1. 1. obravnavati: traktirati vprašanje v tisku / traktirati koga s spoštovanjem / take poskuse traktiram kot nasilje imam, štejem za nasilje
  2. 2. obdelovati, mučiti: traktirati koga z bičem, zaušnicami
  3. 3. gostiti, streči: traktirati goste s pogačo; dobro so se traktirali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

Število zadetkov: 7