Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pognojíti -ím dov., pognójil (ī í) dodati zemlji gnojilo: pognojiti grede s hlevskim gnojem;
zelo pognojiti;
pren., ekspr. polje je pognojil s svojim potom pognojèn -êna -o:
zorane in pognojene njive
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pognojèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) zorane in ~e njive
pognojênost -i ž, pojm. (é)
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pognojìti -ím dov. pognojiti: je prvle zemlou zourao tvoj ocsa, pognójo je KM 1790, 30
pognòjeni -a -o pognojen: I na vſzáko trétye leto ſzo vſze nyegove nyive bilé pognojene KM 1790, 68
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pognojen del., stercoratus, -a, -um, pognojen, vſrán
usran del., stercoratus, -a, -um, pognojen, vſrán
Število zadetkov: 6