Tiskanje

pognojen deležnik

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

pognojíti, -ím, vb. pf. düngen; njivo, travnik, vinograd p.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pognojìti -ím dov. pognojiti: je prvle zemlou zourao tvoj ocsa, pognójo je KM 1790, 30
pognòjeni -a -o pognojen: I na vſzáko trétye leto ſzo vſze nyegove nyive bilé pognojene KM 1790, 68

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

ugnojíti, -ím, vb. pf. 1) = do dobrega pognojiti, Cig.; — 2) u. se, in Eiterung übergehen, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zagnojìti -ím dov. pognojiti: Potrejbno je trávnike dobro zagnojiti KAJ 1870, 121

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.