blǘzi in blízi prisl. blizu: Goſzpodnov prihodek blüzi jeſzte SM 1747, 28; blüzi k tiſztoj dr'zéli KŠ 1771, 274; kſteromi je blüzi bilou meſzto KŠ 1771, 424; ka blizi nász nê bojna bila AI 1875, kaz. br. 3; je nyemi jáko blizi fücsko kre gláve AIP 1876, br. 1, 5; blízi AIN 1876, 27, 64, 38; Blüzi koga KOJ 1833, 131; pri Kapeli blizi Radgone KOJ (1914), 96 blìže bliže: Gda bi pa on bli'ze ſou glédat KŠ 1771, 361; Ar je zdaj bli'ze knám zvelicsanye KŠ 1771, 478; I bli'ze ſzem prisao BKM 1789, 385; Poj, peszics moj, bli'ze eszi KAJ 1870, 10 nájblìže najbliže: tisztih lüdih Jezike, s-sterimi náj bli'se má 'siveti KOJ 1833, XII
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
dǘška -e ž dih: Mládi i ſztár, Kak vſzáka ſtvár, Dobi to k-düski právo BRM 1823, 124; poj gori, csi düsko más KAJ 1870, 144; Gda si düško zemeno, te zráka vu sébe vlečémo BJ 1886, 34
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
èsi tudi èse prisl. sem: Ka escse vecs eſzi ſzlisi KŠ 1754, 15; prineſzte mi je eſzi KŠ 1771, 48; ér ſzo nej eſzi valoun bilé BKM 1789, 4; Eszi neprirazmivsi korenászte nomene KOJ 1833, 15; Poj, peszícs moj, bli'ze eszi KAJ 1870, 10; Esi se sliši gálic AI 1878, 55; Sztári, mládi esze prihájajo KAJ 1870, 59; csreda protivnoga lüdsztva esze notrivdárila KAJ 1870, 164
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
fránža Frazemi s sestavino fránža:
íti v fránže
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
gòri obléjčti ~ -čem tudi ~ -čém dov. obleči: Poj, oblêcsi gori eto bajczarszko nosnyo KAJ 1870, 84; pren. Obleicste gori toga nouvoga Csloveka SM 1747, 5; Oblejscste gori vſze Bosje rosjé, kai vſzoi vraiſoi jálnoſzti proti ſztánoti morete AM 1747, 26; vu Kriſztusove pravicze ſzüknyo me gori obleiczi KŠ 1754, 233; i vi ſze ſztejm iſztim mislejnyem, kak zrosjom, gori oblejczte KŠ 1771, 710; Ar kteri godi ſzte okerſcseni, Kristussa ſzte gori oblekli gòri obléjčti se ~ -čem se tudi ~ -čém se obleči se: Ne bi znao escse sze i gorioblêcsti ne KAJ 1870, 33; Gori szam sze oblêko vu szvétesnyi gvant AI 1875, br. 2, 7; Tejlo zodetelom Gori ſze obleklo KŠ 1754, 247; Potomtoga ſze je vu náj lepſo ſzvojo oupravo gori oblejkla KM 1796, 72; pren. vpravicze ſzüknyo ſze gori oblejczi BKM 1789, 237 gòri oblèčeni ~ -a ~ -o oblečen: z-vnougimi poszvétesnyem gorioblecsenimi prestimanejsimi prebivavci proutipridoucsega KOJ 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
govoríti -ím
nedov.1.
komu kaj o čem izražajoč misli z oblikovanjem besed, stavkov z govorilnimi organi delati, da kdo kaj izve, se s čim seznaniSINONIMI:
slabš. bebljati,
slabš. besedičiti,
knj.izroč. besediti,
knj.izroč. besedovati,
slabš. blebetati,
slabš. blekati,
slabš. blesti,
slabš. brenkati,
slabš. bubljati,
slabš. cmevkati,
slabš. čeljustati,
ekspr. čenčati,
slabš. česnati,
ekspr. čivkati,
slabš. čvekati,
slabš. devetkati,
slabš. gagati,
slabš. gobcati,
slabš. gobezdati,
slabš. gofljati,
zastar. golčati,
slabš. govoričiti,
zastar. izgovarjati,
zastar. izrazovati se,
star. izrekati,
slabš. jezikati,
slabš. klatiti,
ekspr. klepetati,
slabš. klestiti,
slabš. klobasariti,
slabš. klobasati,
slabš. klobuštrati,
slabš. klopotati,
slabš. kokodajsati,
slabš. kokodajskati,
slabš. kokodakati,
slabš. kolcati,
slabš. krakati,
slabš. kvakati,
star. kvantati,
slabš. kvasati,
slabš. kvasiti1,
slabš. lajati,
zastar. lepetati,
ekspr. lopotati,
nar. marnjati,
slabš. meketati,
slabš. mlatiti,
slabš. mleti2,
ekspr. omenjati,
slabš. otepati,
ekspr. peti1,
ekspr. praviti,
ekspr. prepevati,
nar. prezati,
zastar. pričati,
sleng. prijavljati,
ekspr. pripovedovati,
ekspr. rabiti jezik,
ekspr. razkladati,
ekspr. razpletati,
ekspr. razpredati,
slabš. regljati,
star. rekati,
slabš. rezgetati,
ekspr. robiti,
ekspr. ropotati,
pog. slišati,
ekspr. sukati jezik,
ekspr. šušljati,
ekspr. trditi1,
slabš. trobentati,
slabš. trobezljati,
slabš. tvesti,
star. uganjevati,
ekspr. ugibati,
ekspr. uporabljati jezik,
ekspr. utrinjati,
star. zlagati besede,
slabš. žlobudrati 2.
s prislovnim določilom,
prakt. sp. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvariSINONIMI:
pog. biti govornik,
neknj. pog. držati govor,
slabš. govorančiti,
pog. imeti govor,
ekspr. imeti govoranco 3.
kaj znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki 4.
s kom ekspr. biti s kom v normalnih odnosih GLEJ ŠE SINONIM: dopovedovati,
kazati,
kritizirati,
obravnavati,
pogovarjati se,
praviti,
praviti,
pravitiGLEJ ŠE: molčati,
jezen2,
molčati,
obrekovati,
okolišiti,
okolišiti SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024
īti grẹ́m in grȅm nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
Kako prevedemo besedo »ajde«?Zanima me, kako prevedemo besedo ajde. To besedo uporabljamo u pogovornem jeziku, vendar me zanima, katera bi bila njena ustreznica.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
lóžni -a -o prid. gozden: Poj esze! odgovori lô'zni glász KAJ 1870, 124
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
mǫ́t 2., f. der Wille, die Laune, die Lust, die Neigung, C., Št.; poj, če imaš mot, C.; vesele, dobre, žalostne moti, C.; — iz nem. Muth.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
nevoláš -a m revež: Nyomorék; nevolás KOJ 1833, 167; Jaſz nevolás KM 1790, 76; pôj esze ti nevolás KAJ 1870, 124
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
nòšnja -e ž noša, oprava: Poj, oblêcsi gori eto bajczarszko nosnyo KAJ 1870, 84
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
oddəhníti, -dáhnem, vb. pf. o. si, einen ungehinderten, tiefen Athemzug thun; (tudi: o. se, ne morem se o.); — ausschnaufen (nach einer Anstrengung), ausruhen, sich erholen; rekel je (Jezus) učencem: v puščavo, v samoto poj(di)mo, da si oddahnete, Ravn.-Valj. (Rad); vročina pojenjava malo po malo: človek in žival si oddahne, Erj. (Izb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
pésmica -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od pesem: rad bere pesmice;
svoje prve pesmice je objavil v mladinskem listu;
pisati pesmice;
šaljiva, zabavljiva pesmica / pesmice za otroke / zapeti pesmico; melodija pesmice / žvižgal si je veselo pesmico melodijo / pesmica slavca, škrjančka
● ekspr. take pesmice kar komu drugemu poj ne verjamem ti tega, kar pripoveduješ; ekspr. bomo videli, kakšen bo konec te pesmice kako se bo to končalo; kaj se bo s takim govorjenjem, ravnanjem doseglo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
péti2 pôjem nedov., pój pójte tudi pôj pôjte; pél (ẹ́ ó) 1. oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: dolgo v noč sta še pela;
zibala je otroka in mu pela;
glasno, veselo, žalostno peti;
poje kot slavček zelo lepo / peti od sreče, veselja; peti si v tolažbo / na vasi so peli fantje / ne zna peti / ekspr. glasovi so peli zdaj milo, zdaj otožno // preh. izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi pojejo ob bedenju pri mrliču; peti podoknice, uspavanko, žalostinko; navdušeno, ubrano, ekspr. od srca peti narodne pesmi; to pesem znajo prav peti samo domačini / tiho je pel (pesem) o ljubezni, svobodi; pren., pesn. nebo je pelo himno lepote poslavljajočemu se soncu 2. glasbeno se izražati z glasom: peti ob spremljavi klavirja;
učiti se peti / peti po notah, star. iz not; not ne pozna, zato poje le po posluhu; peti nizko, visoko z nizkim, visokim glasom / peti alt, bas, sopran / ekspr. navadno poje junaške vloge besedila za te vloge / arijo iz opere poje znana solistka; vse pesmi bo zapel otroški zbor // ukvarjati se, navadno poklicno, s petjem: poje pri zboru, kot solist; peti v operi; nehala je peti / pog. več let je pela na koru bila je cerkvena pevka3. ekspr. izražati misli v vezani besedi: veliko je pel o bratstvu, ljubezni, soncu / ta pesnik poje zelo žalostno vsebina njegovih pesmi je žalostna// star. pesniti: pel jim je v domačem jeziku / pel je nesmrtne pesmi / na tvojo lepoto zdaj pojem 4. ekspr. govoriti, pripovedovati: ti kar komu drugemu poj o tem, meni ni treba;
nikar mi več ne poj;
lepo poješ, vendar te ne bom poslušal;
vedno poje eno in isto 5. oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju pojejo ptiči;
slavček je pel vso noč;
vsak večer posluša, kako pojejo črički, murni 6. ekspr. dajati, oddajati enakomerno ponavljajoče se zvoke: jeklo je pod udarci čudno pelo;
strune, žice so pele / zvonovi so peli čez hribe in doline / motor je enakomerno pel brnel// z oslabljenim pomenom izraža delovanje, dejanje sploh: poletje je in grablje pojejo; pile in žage pojejo ves dan / pisalni stroji so peli; telefon je pel vse dopoldne zvonil / puške in topovi so neutrudno peli
● ekspr. cepec v njegovih rokah ni več pel kakor nekdaj nič več ni mogel tako mlatiti, delati; nič več ni bil tako močen; ekspr. duša mu poje od sreče, veselja zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh vaseh zelo pojejo izgovarjajo besede, stavke tako, da je melodija izrazita; ekspr. kadar je nagajal, je pela leskovka, šiba je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh; ekspr. o tem poje neka stara pesem to je vsebina pesmi; ekspr. pri nas je v glavnem pela polenta smo jedli v glavnem polento; ekspr. v gozdu je pela sekira v gozdu so sekali; pog. radio mu poje od jutra do večera ga posluša; ekspr. kar naprej mu pojejo hvalo, slavo zelo ga hvalijo, slavijo; šalj. žena mu spet poje levite ga ošteva; pog. ob letu bo pel novo mašo bo postal duhovnik; ekspr. utegne ti huda, slaba, trda peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; peti naprej pri dvoglasnem ali večglasnem petju peti vodilno melodijo
♦ glasb. dvoglasno, enoglasno peti; lov. divji petelin poje se oglaša z značilnim glasom v času parjenjapojóč -a -e:
njen pojoči glas mu zelo ugaja; pojoči udarci kladiv; pojoča skupina mladih; prisl.: pojoče govoriti; glas se mu je pojoče spreminjal
pét -a -o:
pesem se je širila v peti obliki; med ljudstvom pete pesmi
♦ rel. peta maša maša, pri kateri se posamezna besedila pojejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
péti pôjem nedov. pój -te tudi pôj -te, -óč; pél -a, pét, pét -a; pétje; (pèt/pét) (ẹ́ ó) komu kaj ~ otroku uspavanko; neknj. ljud. ~ čez |z višjim glasom spremljati melodijo|; prakt.sp. ~ naprej |peti vodilno melodijo|; poud. V gozdu je pela sekira |so sekali|; poud. peti o čem veliko ~ ~ ljubezni |pesniti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
pôj1 prisl. (ó) nar. gorenjsko potem1:
poj se spet vidiva / poj ima pa sosed prav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
pòj2 -te medm. (ȍ) nav. mn. in dv., knjiž. pojdi: pojte, gremo od tod / pojte no, saj ne mislite resno; pojte, pojte, vina mi ne boste branili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
pòj -te okrnj. glag. (ȍ) knj. pog.: ~te, gremo od tod pojdite; ~te no, saj ne mislite resno pojdite
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
pòj -te
medm.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024
pòj, pǫ́ja, m. die Brunft, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
pójti pójdem nedov. iti: Jaſz pak noter hocsem poiti vu tvoio hiso ABC 1725, A7b; csi ſto ſcsé za menom pojti KŠ 1771, 55; gda de mi na ſztrasni racsun pojdti KM 1783, 80; Teda lidjé Pouleg roda pojti morejo BKM 1789, 28; bomo mogli, Vu ſzvem vrejmeni na ſzmrt pojti SŠ 1796, 15; od etecz med pogane pojdem KŠ 1771, 398; Gori ſztánem, i pojdem k-mojemi Ocſi KM 1783, 133; Vu nebeſzki orſzág pojdes SŠ 1796, 160; I, kikoli ne bo noſzo kri'z ſzvoj i pojde za menov KŠ 1771, 220; I ſzrczé boleznoſzt, na nyega ne pójde SIZ 1807, 50; Ké nemertücslivoſzt poide BRM 1823, 12; On pojde z-tebom KOJ 1845, 45; Sto poide na goro Goszpodna TA 1848, 18; Da v-nébo z-Kriſztusom pojdete SŠ 1796, 74; Ti paſztérje gori ſtánovſi ino pojdo BKM 1789, 30; V vraj'zo zmo'znoſzt vekivecsno oni pojdejo BKM 1789, 46; sztanovniczke zevszim szvojim blágom ali pojdo z-vojszkov KOJ 1848, 119; naj pojdo zmenom KŠ 1771, 525; On pa je erkao: poj KŠ 1771, 49; Nó 'se lübléni poj na ſztán KM 1783, 252; Pojdi kmeni, poj’ ne bej'zi BKM 1789, 235; Pojdi düsa veſzélo kraj SŠ 1796, 154; szám pa na lejvo pojdi KOJ 1845, 28; Poj, oblêcsi gori eto nosnyo KAJ 1870, 84; Sztante gori, pojdmo KŠ 1771, 90; Pojdimo noter z-paſztérmi BKM 1789, 31; Pojdmo ga iſzkat BKM 1789, 58; Prekléczi Ocza mega poite tá od mene SM 1747, 84; Záto pojte vſzi pred nyega KŠ 1754, 266; Pojdte, poglednite csloveka KŠ 1771, 276; pojte blagoſzlovleni Ocsé mojega KŠ 1771, 86; escse vGalileo pojte BKM 1789, 97; Pojdte decza, poszlühsajte mené TA 1848, 26; Pojdte 'ze mermo nika KAJ 1870, 65; Idem na pout veſzél, na ſtero ſzam pojſo SŠ 1796, 59; I jaſz ſzam 'se na pout pojsao SŠ 1796, 152; Daleko ſzam pojsla SŠ 1796, 147; názdrt ſzo pojsli KM 1796, 106; gda szo drügi v pekel poisli TA 1848, 22
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.
velẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) befehlen, auftragen, heißen; kaj pak Bog veli? Trub.; takovega Kristus ne veli, Trub.; Ta veli mi: poj sonete, Preš.; treba delati, kakor veli dvorni dekret, Levst. (Nauk); — tudi: vb. pf., Mur., nk., Mrliča djati v grob vele, Preš.; Krpan veli urno pognati, Levst. (Zb. sp.); — 2) sagen, ogr.-kajk.-Valj. (Rad), BlKr., jvzhŠt.; velijo = pravijo, man sagt, es heißt, BlKr., jvzhŠt.; kaj ti veli? was sagt er dir? BlKr., jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.